Politični samomor Pivčeve. Bo Desus sploh preživel?

Včerajšnje zasedanje stranke Desus in prizadevanje nekaterih članov, da razrešijo predsednico Aleksandro Pivec, sta le še poglobila krizo stranke upokojencev, ki jo po mnenju političnih analitikov čaka zelo negotova prihodnost. 

»Če Pivčeve ne bo več na čelu te stranke, se bodo znašli pred dilemo, kako naprej. Vsekakor bi bila vsaka poteza, ki ne bi omogočala konsolidacije stranke in zgraditve nekega novega obraza na daljši rok, za stranko samomorilna. Odpira se jim sicer upanje v smislu, da stranki uspe realizirati neke konkretne cilje, ki so ji na dosegu roke znotraj te vlade, kot so demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi, usklajevanje pokojnin in podobno,« meni politični analitik in urednik Domovine Rok Čakš.

Dodaja, da je včerajšnji svet zaznamovalo tudi »spoznanje, da je za dobrobit stranke najbolje, da več ne pere javnega perila v javnosti«. »Kupili so si čas, da se nadaljujejo pogajanja o pogojih za neko sporazumno rešitev,« meni Čakš.

O prihodnosti Pivčeve znotraj stranke pravi, da je ta »skoraj neverjetna«, kar je nakazala tudi sama predsednica, ki je že odpirala neke možnosti, da bi v prihodnosti delovala v okviru drugih političnih skupin.

Slabe možnosti za preživetje

Kdo bi utegnil po Pivčevi prevzeti stranko, kakšna bo vloga Tomaža Gantarja, ministra za zdravje? »Po svoje je pomenljivo, da ima stranka s takšno tradicijo delovanja v vladi ob Pivčevi in Karlu Erjavcu le še en prepoznaven obraz s predsedniško kapaciteto. Sicer to še ne pomeni, da bo Gantar tudi prevzel stranko, dejstvo pa je, da je strankin bazen prepoznavnih obrazov izjemno plitek oziroma se pri Gantarju že konča. Seveda na dolgi rok sicer stranka potencialno lahko zgradi nov obraz, vendar pa čez noč to seveda ne bo mogoče.«
 
Čakš o ozadju izbruha krize v stranki Desus tudi pravi, da se je zanj 'poklopilo' več dejavnikov. »Na eni strani sta bila močan vpliv in iniciativa levega bloka, da zruši Janševo vlado. To se je 'poklopilo' z nekaterimi partikularnimi interesi znotraj stranke, denimo pomembna kadrovska vprašanja o delovanju v demografskem skladu. Po drugi strani pa so tu neka politična prerivanja. Zelo verjetno gre tudi za zamere s prvega kongresa, ko je Pivčeva tako prepričljivo premagala dolgoletnega predsednika. Vse to se je nakopičilo in izbruhnilo tudi v velikem medijskem škandalu, ki izjemno slabi strankine možnosti za preživetje v slovenskem političnem prostoru.«

Politični samomor Pivčeve

Filozof in profesor na mariborski filozofski fakulteti Boris Vezjak pa je med drugim zelo kritičen do potez Pivčeve in meni, da s svojim brezupnim vztrajanjem na položaju močno škodi svoji stranki. »Izmikanje politični odgovornosti, ki ga uprizarja Aleksandra Pivec, se bo vpisalo v almanah najbolj neverjetnih epizod v zgodovini slovenske politike. Zakaj? Ker smo si doslej težko predstavljali, da bi se nekdo v povsem brezupni situaciji z verigo priklenil na stolček in na njem brezupno vztrajal, tudi za ceno povzročanja ogromne škode ugledu svoje stranke in razdora v njej.«

Vezjak tudi meni, da je Pivčeva s svojimi zadnjimi potezami uprizorila svoj politični konec. »Vsi manevri, ki jih bo predsednica in ministrica izvedla do svojega bridkega konca, čeprav trenutno še upa, da bi jo podprli delegati na kongresu, služijo le neproduktivnemu podaljševanju agonije in so dokaz, da kot političarka ne premore elementarne zrelosti in politične kulture. Njeno vztrajanje bi morda še lahko razumeli, če bi na svoji strani imela večino poslancev, zdaj pa je njena solistična akcija proti celotni poslanski skupini in večini v svetu stranke, ki ji je izglasoval nezaupnico, le prvovrstna nerazumna demonstracija tega, kako uprizoriti svoj politični samomor. To pa ni več le politično nehigienično ravnanje, ampak tudi globoko neracionalno.«