Vprašanje politikom: Kako nadzorujete, kdo se preživlja s socialno podporo?
V začetku aprila smo bralce pozvali, naj pred volitvami v državni zbor prvakom strank zastavijo vprašanje, ki jih zanima. Zbrali smo 15 vprašanj in jih posredovali 10 strankam, ki jim po javnomnenjskih raziskavah sicer kaže najbolje, a ne dosegajo nujno parlamentarnega praga. Odgovore strank objavljamo po abecednem vrstnem redu.
Bralka Martina: Veliko je ljudi, ki ne želijo delati in se raje preživljajo s socialno podporo, saj je ta lahko tudi višja od dohodka, ki bi ga prejeli iz delovnega razmera. Od zdravnika dobijo potrdilo o nezmožnosti za delo, doma pa opravljajo delo na črno in tudi težja dela. V tem kontekstu vidim tudi mame z več otroki. Kako te ljudi poslati na delo? Mi zaposleni večinoma za otroke povsod plačujemo polno ceno, sami pa imajo subvencionirano. Kako nameravati nadzorovati, da ne prihaja do kršitev, da bodo socialno pomoč dobili res samo pomoči potrebni?
To so odgovori strank
Gibanje Svoboda:
Sistem socialnega varstva mora nuditi zaščito ranljivim skupinam prebivalstva, prav tako pa mora biti transparenten in slediti načelu poštenosti. V Gibanju Svoboda bomo posodobili informacijski sistem za onemogočanje prejema transferjev za isti namen iz več mehanizmov. Izvedli bomo tudi oceno vpliva dohodninskih olajšav na družinsko politiko.
Levica:
Dostopnost do storitev socialne države je v resnici vse slabša. Socialne podpore ni moč dobiti tako preprosto, prav tako zdravniki ne pišejo potrdil o nezmožnosti za delo kar vsepovprek. Močno pa se strinjamo, da so plače prenizke. A za to ne smemo kriviti tistih na družbenem dnu, za katere mora skrbeti socialna država. Prenizke plače so posledica odsotnosti organiziranega delavskega boja in dejstva, da sta kapital in politika v Sloveniji ceno delovne sile zbila na sramotno nizko raven. Uspeh političnih in kapitalskih elit pa niso zgolj nizke plače, s katerimi se praktično ne da preživeti, temveč tudi dejstvo, da so ljudi prepričali, da so težave drugod. Tako se tisti z nizkimi plačami ukvarjajo s prejemniki socialnih pomoči, namesto da bi se usmerili proti tistim, ki jim izplačujejo nizke plače.
LMŠ:
Prepričani smo, da morajo dobiti socialno pomoč resnično tisti, ki jo potrebujejo. Najprej bi se lotili sprememb socialne zakonodaje za vzpostavitev preglednejšega in enostavnejšega sistema s pravičnimi kriteriji za dodelitev socialnih pravic, vzpostavitev socialne mreže in poenotenje delovanja centrov za socialno delo. Dodatno je treba urediti delovne razmere in kadrovsko okrepiti socialno varstvo. Prav tako je tudi nujna prenova stimulacij za vključevanje v delo in poudarek na iniciativi posameznika. Hkrati ob tej prenovi sistema socialnih pomoči je treba tudi začeti intenzivneje izvajati nadzor nad tem, da socialno pomoč resnično prejemajo tisti, ki jo potrebujejo. Nadzor mora potekati tudi na terenu in temu primerno bomo tudi posodobili zakonodajo.
Naša dežela:
V Naši deželi se zavzemamo za celostno obravnavo prosilcev raznih oblik pomoči z uvedbo enotne vstopne točke, kjer bi prosilci dobili celostno storitev in celostno obravnavo v sodelovanju med vsemi institucialnimi humanitarnimi organizacijami in javnimi zavodi. Prva socialna pomoč se mora približati tistim ljudem, ki jo res potrebujejo, preko mobilnih enot na terenu. Mobilne enote pisarne, ki bi enako storitev lahko opravile na domu pri slabše mobilnih, digitalno nepismenih in pri vseh, ki bi pomoč sicer potrebovali, pa jim je izpostavljanje nesprejemljivo. Predlagamo vključitev v program socialne aktivacije 30 ur/teden (javna dela, sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, delo v NVO, delo v gasilskih in ostalih prostovoljskih društvih) se uveljavi kot pogoj za prejemanje denarne socialne pomoči. Smo proti delu na črno. Zavzemamo se za dinamični trg dela po vzoru Avstrije, kjer delodajalec vplačuje v sklad, ki je namenjen zaščiti delavca. Če ima delodajalec finančne težave, se delavca izplača iz tega sklada, kar povečuje varnost delavca. Delodajalec s svojim premoženjem odgovarja za plačilo delavcev, tudi v primeru, da gre za d.o.o..
NSi:
Socialno inšpekcijo želimo reorganizirati, kadrovsko okrepiti in ji podeliti pristojnost za ugotavljanje dejanskega stanja pri izplačevanju socialnih transferjev ter odkrivanju nepravilnosti. Strokovne delavce v centrih za socialno delo bomo administrativno razbremenili z enostavnejšimi postopki in digitalizacijo, da se bodo lahko ukvarjali z ljudmi na terenu, jim po eni strani bolje pomagali, po drugi strani pa hitreje zaznavali zlorabe socialnih transferjev.
Povežimo Slovenijo:
Najboljši garant socialne varnosti je zaposlitev. Prek skrbno premišljenih stimulativnih konceptov javnih del bi morali zagotoviti, da bi lahko brezposelni ostali delovno aktivni in jim po drugi strani omogočiti možnost dodatnega prejemka. Dolgoročna brezposelnost namreč izredno oteži vračanje na trg dela in jemlje nezaposlenim dostojanstvo. Dela zmožen posameznik mora sprejeti ponujeno delo kot pogoj za pridobitev socialne pomoči. Hkrati pa je nedopustno, da prihaja do zlorab, saj so zaradi tega na slabšem tisti, ki pomoč dejansko potrebujejo. Tu je treba okrepiti predvsem nadzorno vlogo države.
SAB:
Strokovno delo centrov za socialno delo je treba debirokratizirati, nadgraditi in terensko okrepiti. Prevetrili bomo mehanizme in nadzor podeljevanja socialne pomoči. Podporo morajo namreč prejemati le pomoči potrebni, delovno sposobnim pa moramo najti delo. Vsako delo mora biti spoštovano, zagotavljati primerno plačilo in omogočati dostojno preživetje.
SD:
Socialne pomoči so ukrep socialne politike, ki ublaži tveganja revščine, saj se lahko vsak v določenem trenutku v življenju znajde v nezavidljivi situaciji, ko potrebuje pomoč. Epidemija covida 19 je takšna tveganja povečala. V javnosti se pojavlja pavšalna ocena, da so se socialne pomoči izkoriščajo, kar je v večini primerov neresnično. Če se in kjer se pojavljajo anomalije, jih je treba odpraviti, vendar bi težko trdili, da gre za zelo obsežen pojav. Predvsem bi morali pogledati 'košarico socialnih pravic' in ugotoviti, kje bi lahko določene zadeve (pravice in načine uveljavljanja) poenostavili in naredilo jasna ter transparentna merila. Hkrati bi veljalo določene pravice narediti univerzalne ter odpraviti morebitno zapletenost pri določenih postopkih in načinih dodeljevanja.
SDS;
Slovenska demokratska stranka se zavzema za to, da se v sociali naredi red. Zavedamo se, da prihaja do zlorab in izogibanja delu, zato smo že predlagali spremembe, ki bi takšne zlorabe preprečile. Poleg zakonskih sprememb je potreben tudi boljši nadzor. Do socialnih transferjev morajo biti upravičeni le tisti, ki jih zares potrebujejo. Dela zmožni in zdravi ljudje pa morajo poprijeti za delo. Pri tem je nujno, da so prejemki tistega, ki dela, stimulativni.
Delo mora biti primerno plačano za dostojno preživetje. Eden od zakonskih predlogov koalicije v tej vladi, ki pa še ni bil sprejet, je naslavljal prav to problematiko, in sicer je predvideval večji nadzor nad evidenco brezposelnih in urejal aktivno politiko zaposlovanja na način, da morajo tisti, ki so več kot določen čas vpisani v register brezposelnih oseb, sčasoma sprejeti tudi do dva delovni mesti nižjo izobrazbo kot je njihova. Prav tako se je z enim od zakonskih predlogov podaljšal čas vključitve ranljivih skupin v javna dela. Vse to z namenom, da se predvsem dolgotrajno brezposelni čim prej vključijo na trg dela. V kolikor brezposelna oseba ponujenega delovnega mesta ne sprejme, se briše iz evidence brezposelnih in posledično izgubi vse socialne transferje.
SNS:
Pregledati bo treba, kdo vse dobiva DSP, odpraviti socialne dodatke za tujce in njihove družine, pa bo več ostalo za delovne Slovence.
