Polnoletni balonarski svetovni rekord

V zadnjem času se veliko piše o Postojnski jami, saj je vrsta visokih obletnic. Je pa še ena obletnica, ki nima toliko let, bo pa dočakala polnoletnost. V jami so namreč slovenski balonarji 14. junija 2000 postavili svetovni rekord! Pilot Avi Šorn je s svojo ekipo v največji, Koncertni dvorani postavil toplozračni balon, ga dvignil in obdržal v zraku. Balon Zavarovalnice Merkur je bil v zraku nekaj minut več kot eno uro, šel je do stropa, izmerili pa smo največjo višino: košara je bila 12 metrov in 7 centimetrov od tal.

S tem je seveda potolkel slabih pet tednov star rekord, ki so ga 6. maja vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Takrat je poljski balonar Krysztof Rekas v 36 metrov visokem podzemnem prostoru rudnika soli Wieliszka pri Krakovu postavil balon in z njim poletel. Zapisali so še, da je bil to sploh prvi podzemeljski polet, da se je na podvig pripravljal dve leti, potem pa se je med štiriminutnim poletom dvignil do višine 230 centimetrov. Za Guinnessove sodnike je bilo to dovolj, da so dosežek vpisali v knjigo rekordov.

Rekord z napako

Vendar je imel ta rekord veliko napako: že leta 1989 je Avi Šorn v Škocjanskih jamah napihnil balon in se z njim dvignil do stropa. Vse je posnela slovenska televizija, ki je hotela plastično prikazati, kako velike so Škocjanske jame. Pa tudi Avi Šorn ni bil prvi, ki je kaj takega počel. V kraških jamah pri Trstu so italijanski balonarji tak podvig izvedli okoli leta 1985! In kaj sem takrat zapisal ob svetovnem rekordu?

Bilo nas je sedem, v ekipi so bili dva pilota, dva sodnika, predstavnik Letalske zveze Slovenije in predsednik balonarske komisije. Podvig (seveda ob pomoči Postojnske jame) smo izvedli v sredo, 14. junija. Začelo se je ob 18. uri, ko smo se zbrali v Vnanjih Goricah, okoli 20. ure smo se podali v jamo.

​
Zanesljivo smo bili prvi potniki turističnega vlaka s košaro, kupolo, jeklenkami, gorilnikom, skratka s celotno opremo toplozračnega balona. Ta balon Zavarovalnice Merkur ima 2200 kubičnih metrov prostornine, visok je približno 20 metrov. Seveda je treba vso to opremo znositi do kraja postavitve. Ni ravno lahko (kupola ima dobrih 90 kg, košara 50, vsaka jeklenka okoli 30). Ko smo vse znosili v Koncertno dvorano (v jami je stalna temperatura okoli 8 stopinj Celzija), smo balon postavili. Čudovito je videti kapnike, obsijane z migetajočo lučjo, ki jo nanje meče goreči plin. In potem bistvo: gremo v zrak. Čudovit je pogled na skrivnostno podzemlje, čudovit je občutek, ko čutiš, kako se balon zadene v strop ... Seveda smo tudi uradno izmerili, da smo bili najvišje 12 metrov in 7 centimetrov nad tlemi (spodnji rob košare), v zraku pa smo bili natančno 66 minut.

Potem pa spet delo v obratnem vrstnem redu. Zložiti kupolo, pospraviti jeklenke, gorilnik, skupaj s košaro naložiti na turistični vlak ... Po dobrih dveh urah, kar smo šli v jamo, smo prišli na plan s svetovnim rekordom v žepu.
Prihodnji teden, 14. junija, bo rekord postal polnoleten.