Pomoč najbližjim naj ne vodi v izolacijo. Pomagate si lahko s priročnikom

Priročnik Skrb zase ima podnaslov Priročnik za neformalne oskrbovalce oseb z demenco, vendar ni ozko specializiran in je lahko koristen za vse, ki doma skrbijo za svojca.

Pripravili so ga v Razvojnem centru Srca Slovenije, ki deluje v Litiji, in sicer v okviru mednarodnega projekta SupportCare. Osnova zanj je bila raziskava, opravljena v petih državah, ki so sodelovale v projektu: Nemčiji, Grčiji, Italiji, Belgiji in Sloveniji. Na vrsto vprašanj, povezanih s prakso negovalcev in njihovimi potrebami, je odgovarjalo 130 oskrbovalcev. Stari so bili od 45 do 65 let, različnih stopenj izobrazbe in poklicev, najpogosteje pa skrbijo za starše ali tasta z demenco.

»Rezultati so pokazali, da skrb za svojca povzroča izčrpanost, spremembe v zdravju in psihično obremenitev. Oskrbovalci so poročali, da se počutijo pod stresom in večkrat dvomijo, ali imajo nadzor nad svojim življenjem,« pravi Anita Molka, vodja projekta SupportCare pri slovenskem partnerju.

Ukvarjanje s prostočasnimi dejavnostmi ima več pozitivnih učinkov na telesno in duševno zdravje. FOTO: Razvojni center Srca Slovenije

Oskrba vpliva na socialno življenje in odnose neformalnih oskrbovalcev. Vloga negovalca pogosto zahteva veliko časa in energije, kar pomeni, da je manj časa za druženje in ohranjanje prijateljstev, kar vodi v socialno izolacijo, ta pa le še okrepi občutek osamljenosti in stresa.

»Raziskava je jasno pokazala potrebo po celovitih podpornih sistemih za neformalne oskrbovalce,« pojasnjuje sociologinja Anita Molka. »Negovalcem je treba zagotoviti dostop do strokovne podpore, nadomestne oskrbe, svetovanje in izobraževanje o tem, kako skrbeti za svojca.«

Štiri področja, trije elementi

Celostna obravnava negovalcev pa ni pomembna le zato, ker se s tem izboljša počutje oskrbovalcev, ampak vodi h kakovostnejši oskrbi. Ali kot so zapisali v priročniku: »Če dajete prednost skrbi zase, s tem ne koristite le sebi, temveč tudi izboljšate kakovost oskrbe, ki jo zagotavljate svojim bližnjim. Ko poskrbite za svoje dobro počutje, ste bolje pripravljeni na izzive oskrbe in ohranjate zdravo ravnovesje v življenju. Skrb zase lahko pomaga zmanjšati stres, preprečiti izgorelost, izboljšati čustveno počutje in povečati splošno odpornost.«

V priročniku predlagajo, naj oskrbovalci poskrbijo zase na štirih področjih, ki so podrobneje obdelana, in sicer za telesno in duševno zdravje, socialno življenje in prosti čas. Pri telesni skrbi zase poudarjajo tri bistvene elemente: cenjenje telesa, resno obravnavanje njegovega stanja in potreb ter dejavno prispevanje k splošnemu dobremu počutju. Čeprav ni univerzalnih priporočil, je odlično izhodišče telesne skrbi redno prehranjevanje, dovolj spanja, gibanje in ustrezna nega telesa.

Osnova za pripravo priročnika je bila raziskava, ki so jo opravili v vseh petih državah, ki sodelujejo v projektu. FOTO: Razvojni center Srca Slovenije

»Medtem ko so vadba, prehrana in spanje bistveni za zdravje, ne smete zanemariti čustvenega in psihičnega počutja,« poudarjajo. Podobno predlagajo pri skrbi zase na socialnem nivoju, saj se številni oskrbovalci socialno izolirajo, saj se ne počutijo popolnoma razumljene v svojem socialnem okolju. Socialna izolacija pa ne nastane čez noč, ampak postopoma in pogosto tako, da se je sploh ne zavedamo. Enako pomembna pa je tudi skrb za prosti čas, saj ima ukvarjanje s prostočasnimi dejavnostmi več pozitivnih učinkov na telesno in duševno zdravje.

Priročnik, ki so ga pripravili v dveh različicah, krajši, ki je z grafično opremo za oči prijaznejša, in daljši z izčrpnejšimi poglavji, je dostopen na spletni strani Razvojnega centra Srca Slovenije. Ne načrtujejo, da bi ga izdali tudi na papirju, ga pa lahko posameznikom natisnejo.

»Negovalcem je treba zagotoviti dostop do strokovne podpore, nadomestne oskrbe, svetovanje in izobraževanje o tem, kako skrbeti za svojca,« poudarja Anita Molka. FOTO: Simona Fajfar