Pomoč ranjencem že v Ukrajini, skupaj smo zbrali 12.000 evrov
»Sklad Ivana Krambergerja, projekt Slovenskih novic, je zelo učinkovito orodje filantropije, ki ljudem in podjetjem omogoča, da uresničijo klic svojih plemenitih src,« se je na pomoč pri zbiranju sredstev za prepotrebno medicinsko opremo za bolnišnico v Lvovu odzval Rostislav Gubič, ki je bil nekoč zaposlen v tamkajšnjem centru za urgentno medicino, na oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo. Zdaj že deset let živi v Sloveniji, bil pa je ključna vez, da bolnišnica v Ukrajini dobiva opremo, za katero ste denar zbrali drage bralke in bralci ter več slovenskih podjetij.
Kmalu po ruski agresiji na Ukrajino je naša medijska hiša sklenila pomagati najranljivejšim – to je poškodovancem v tej nesmiselni vojni. Akcija prek omenjenega sklada je stekla konec aprila, zbralo pa se je skoraj dvanajst tisočakov. Od tega so družbe Delo, d. o. o., FMR, d. o. o., in Kolektor Holding, d. d., nakazale v Krambergerjev sklad vsaka po 2500 evrov denarne pomoči za nakup opreme.
Uporabni tudi na terenu
»Zdaj smo nabavili prenosni ultrazvočni aparat in mobilni videobronhoskop. Obe napravi se lahko učinkovito uporabljata ne le v bolnišnici, temveč tudi pri izvajanju nujne pomoči na terenu. Upamo tudi na nakup prenosnih naprav – aspiratorjev, koncentratorjev kisika in druge opreme. To pa je seveda odvisno od donacij,« je povedal Gubič, ki ne skriva navdušenja nad slovensko dobrodelnostjo. Ta je, glede na majhnost naše države, pravzaprav izjemna in sogovornik poudarja, da so »ukrajinski zdravniki zelo hvaležni slovenskim ljudem in podjetjem, ki so sodelovali pri tej dobrodelni akciji. Ta podpora je praznik človečnosti in solidarnosti«.
Takšen projekt v tako zahtevnih časih je velik izziv, a se je spet izkazalo, da volja ruši mnoge prepreke. Oprema je ravno te dni prispela v bolnišnico v Lvovu. Ob tem Gubič dodaja, da sta se dobrodelni akciji pridružila tudi občina Kamnik in območno združenje Rdečega križa Kamnik na pobudo pokojnega dr. Aleksandra Dopliharja in so že nabavili videolaringoskop za omenjeno bolnišnico.
»Ruska agresija je povzročila številne humanitarne težave – uničenje medicinske infrastrukture in proizvodnje, ker je bila večina podjetij, ko so izdelovala medicinsko in farmacevtsko opremo na vzhodu Ukrajine, porušenih. Težave so z oskrbo z zdravili in opremo, veliko je pomanjkanje medicinskega osebja, je tudi velika moralna in fizična izčrpanost, civilnim zdravnikom je sprva primanjkovalo praktičnih izkušenj z zdravljenjem vojnih poškodb. Vojna je popolnoma spremenila življenja ljudi.«
Trpljenje v otroških očeh
»Pacientov z vojnimi poškodbami je bilo v Ukrajini v preteklosti že veliko, saj vojna na vzhodu države traja že leta. Zdaj ko je Rusija odkrito napadla celotno Ukrajino, pa se je njihovo število seveda močno povečalo. Poudariti pa moram, da vojnih poškodb nimajo samo vojaki, ampak so med ranjenci tudi civilisti, odrasli in mlajši, ki so postali žrtve vojnih zločinov ruskega agresorja,« še pojasnjuje sogovornik.
12.000 evrov skoraj smo zbrali skupaj.
Ker zelo dobro pozna stanje v tamkajšnjih bolnišnicah, pove, da vsi zdravniki in medicinske sestre svoje delo opravljajo z junaško požrtvovalnostjo, pogosto ob sirenah v pričakovanju raketnega oziroma zračnega napada, pri pomanjkanju elektrike, vode. »Zdravstveno osebje v bolnišnicah je v prvih bojnih črtah, tudi če bolnišnice niso na fronti. Izkušnje zdravnikov in medicinskih sester pri zdravljenju vojaških ran ter po eksplozijah raket in uničenju objektov se povečujejo. Današnji novi izzivi za ukrajinsko medicino so potreba po operativnih posegih za protetiko okončin z naknadno rehabilitacijo bolnikov, zagotavljanje hitre in učinkovite pomoči bolnikom v opeklinskih centrih. To je še posebno žalostno pri poškodovanih otrocih,« pravi in sklene, da se je nemogoče navaditi na bolečino, trpljenje in solze, zlasti v očeh otrok. Teh, ki so ostali sirote, njihovi očetje in matere so umrli pri obrambi domovine.
