Pomolzel kozo in za ženo plačal 850 €! (FOTO)

»Dah spusti sklopko,« je zavpil Lojze Kožar proti traktorju, ki je bil parkiran ob cesti. Sonce je žgalo kot sam satan, ura pa nekaj po tretji popoldne. Vroča septembrska sobota na Rdečem Kalu na Dolenjskem. V vasi, ki šteje 30 hiš, 80 duš, 160 parov pridnih rok, vsi hitijo, nasmeh pa do ušes. »To je sobota, ko gre lepa punca od hiše,« pove eden od teh, ki pomagajo Lojzetu pri pripravi šrange. »To je praznik za celo vas, za vse nas tod okoli,« začne Roman Ilnikar, po besedah vseh, ki jih srečamo na Rdečem Kalu, pravi mojster šrang.


»Gre za star slovenski običaj, ki ga v vasi pripravimo, če je kak fant iz druge fare pri nas splel punco. Taka punca ima ceno, da pa gre, je treba ovrednotiti,« pojasni Roman, ki je vesel, ker se ohranja tradicija. Vmes se nam pridruži še Lojze, ki ima v rokah organizacijske niti. »Ko ženin pride, mora nevesto kupiti. Praksa pa je, da moramo mi, ki smo na šrangi, imeti več denarja kot on. Poskušamo ga zmesti tudi s tujimi in starimi valutami,« pa pove Ivan Ilnikar, Romanov brat.

Koza in kosa

»Kar tako se ženin ne bo izvlekel, bo moral pokazati, da kaj zna,« navrže Lojze, ki pogleduje, ali je poligon pripravljen. »Tamle smo namestili mlatilnico, da vidimo, kako se znajde pri delu. Tudi koso bo sklepal, pripeljali smo kozo, da jo bo molzel. Za konec bo moral speči kruh iz moke in piva. Tukaj se bo videlo, kako je bister. Po kvasu nima kaj spraševati, kvas je v pivu. Tale kruh ne bo za otroke, a preživel bo,« nam dobrovoljni Lojze opiše, kaj čaka ženina. Vmes spoznamo še Gregorja Cesarja, ki je nevestina priča in brat. Pri Cesarjevih imajo dva otroka, Gregorju je 23 let, Petra je leto starejša. »Ženin je dober človek, tudi priden je,« pohvali svaka, potem pa preveri pri Lojzetu, ali je vse pripravljeno. Oba pogledata na uro, malce pred četrto je že bilo. »Zdaj zdaj bodo prišli,« pristavi Gregor, ki kot Lojze dela strojne inštalacije. Razlika je v letih in lokaciji: starejši je zaposlen v MPG Grosuplje, mlajši pa je dobil dopust pri delodajalcu v Belgiji, da se je udeležil poroke.


Naenkrat se zaslišijo avtomobilske hupe, kolona ženinovih svatov se iz Zagradca pripelje na Rdeči Kal. Ustavijo se, glas harmonike se razleže po kraju. Svatom ponudijo pijačo, vroče je, žeja velika, ženin Rok Kmet se zahvali, spustijo ga v vas, da pade v objem svoje bodoče žene Petre. »Kmalu bo šest, da ne bomo zamudili na cerkveni obred,« je slišati med svati ob pol petih. Vedeli so, da jih čaka šranga in da se domačini ne bodo kar tako dali. Pa se res niso ... Okoli 16.45 so se vračali od Cesarjeve hiše, prišli so do izhoda vasi, naprej pa ni šlo. Lesen tram je bil položen čez cesto, tam čez pa miza, kjer so štirje kartali, teklo je vino. Rok je stopil iz avta, ob njem muzikant, ki je vešče raztegoval meh. Rok je bil pripravljen. Da ne umaže svečane obleke, si je nadel delovni kombinezon.

Zamudili so

Med delom se je potil in pil, najtrši oreh pa je prišel ob koncu. Ekipa s šrange z Lojzetom na čelu je hotela tisočaka, Rok pa je ponujal 650, potem 750 evrov. »Mudi se nam, župnik v Dobrniču nas čaka,« je bila glasna ženinova ekipa, a Lojzeta in preostalih to ni ganilo.


»Bo župnik počakal ali pa v nedeljo obred naredil,« so jim dali vedeti. Napeto je bilo, Lojze ni popuščal. Na koncu, nekaj po šesti je bilo, župnik je pač moral počakati, so si segli v roke za 850 evrov. Kaj naredijo z denarjem, nas zanima. »Večji del gre za darilo za mladoporočenca pa za našo malico ostane,« nam pojasni Ivan Ilnikar. Želijo pa si, da ne bi spet čakali 20 let na novo šrango. Še to smo izvedeli – ženin je vse povabil na ohcet v Češnjicah pri Zagradcu, kjer si bosta mlada dva spletla gnezdo.