KORONSKO LETO
Pomurska regijska bolnišnica s 3,5 milijona evrov ostanka dohodka
Za SB Murska Sobota leto 2020 eno najzahtevnejših, a poslovno uspešno.
Odpri galerijo
Tudi Splošno bolnišnico Murska Sobota je v lanskem letu zaznamoval novi koronavirus, tako da so morali korenito spremeniti način dela in ustaviti nenujne dejavnosti. Glede na število postelj so bili najbolj obremenjena bolnišnica s covidnimi bolniki v državi. Prihodki so se v primerjavi z letom 2019 povečali za 27 odstotkov, tako da jim je ostalo 3,5 milijona evrov oziroma 2,7 milijona evrov, če ne upoštevajo enkratne pomoči dobrih 820.000 evrov, ki so jo dobili za pokrivanje zapadlih obveznosti. Presežek bodo namenili za pokrivanje izgub iz preteklih let, stroške amortizacije opreme za covidne bolnike in za spremembo sedmih covidnih con nazaj v običajne. Za to bodo porabili pol milijona evrov.
Bolnišnica je sicer imela lani nekaj manj kot 74,5 milijona evrov prihodkov in slabih 71 milijonov evrov odhodkov. Zaradi epidemije so zaposlenim plačali dobrih 6,7 milijona evrov dodatkov. Nepokrita kumulativna izguba iz preteklih let je bila konec leta 2020 tako 507.000 evrov, ki jo bodo poskušali s pozitivnim poslovanje pokrivati v prihodnjih letih. Likvidnostno stanje bolnišnice se je v letu 2020 nekoliko izboljšalo. Na začetku leta so bile zapadle obveznosti do dobaviteljev 4,7 milijona, konec leta pa 4,5 milijona evrov. Bolnišnica plačuje zapadle obveznosti do dobaviteljev z zamudo 60 do 90 dni. Med epidemijo so obravnavali le paciente s stopnjo nujnosti 'nujno' in 'zelo hitro', tudi njihovo število so morali zmanjšati zaradi zračenja, razkuževanja, preprečevanja stikov … Čeprav je bila predvidena možnost plačila pri preseganju nekaterih programov, iz omenjenih razlogov tega drugače od prejšnjih let niso mogli uresničiti. Kljub temu so opravili 127.000 ambulantnih pregledov, kar je v primerjavi z letom 2019 81 odstotkov, hospitalizirali pa 14.400 pacientov, kar je glede na leto prej 82 odstotkov.
Lani so kupili veliko medicinske opreme, predvsem za zdravljenje covidnih bolnikov, za nova osnovna sredstva so skupno namenili več kot 4,7 milijona evrov, od tega za medicinsko opremo 3,8 milijona. Iz lastnih sredstev so financirali nakup osnovnih sredstev v višini 3,3 milijona, 1,4 milijona je bilo denarja ministrstva za zdravje oziroma evropskega sklada. Med drugim so kupili računalniške programe in opremo, bolniške postelje, operacijsko mizo, aparate za ultrazvočno diagnostiko, ventilatorje, multimodularni diagnostični aparat in prenosni rentgenski aparat ter 25 monitorjev. Letos se bodo morali ob zagonu redne dejavnosti prilagoditi zdravljenju covidnih bolnikov in necovidni del zaščititi pred rdečim covidnim.
Sicer pa bodo v bolnišnici prednostno vlagali v obnovo dializnega oddelka, jeseni pa negovalnega v zgradbi nekdanjega ginekološkega oddelka, obnovili bodo tudi kletne prostore internega oddelka. Zadnji dan lanskega nas je bilo v bolnišnici skupaj s pripravniki in specializanti zaposlenih 1144, kar je za 25 več kot leto prej.
Lansko poslovanje je danes obravnaval svet zavoda. Kot je po seji povedala predsednica Suzana Šuklar, so poročilo z manjšimi pripombami potrdili, vodstvu pa naložili, da pripravi revizijo poslovanja za leto 2020 najpozneje do polletnega poročila, ker je pretekla leta ni bilo, saj so v svetu zavoda tudi novi člani, in ker bodo sodelovali z novim vodstvom. »Poudariti želim veliko profesionalno in strokovno delo zaposlenih s covidnimi bolniki, saj je delo na teh oddelkih specifično in zelo težavno zaradi zaščitne opreme, še posebno v skafandrih, ki zelo obremenjujejo vsakodnevna, tudi osebna opravila. Da je zdravljenje teh bolnikov res zahtevno, dokazuje tudi visoko ovrednotenje tega dela. Tako kot pri vsaki stvari pa je tudi tu nekaj dobrega, saj v enoti, kjer se zdravijo covidni bolniki zaradi maksimalne zaščitne opreme ni prenosov okužbe,« je po seji sveta povedal direktor bolnišnice Bojan Korošec.
Bolnišnica je sicer imela lani nekaj manj kot 74,5 milijona evrov prihodkov in slabih 71 milijonov evrov odhodkov. Zaradi epidemije so zaposlenim plačali dobrih 6,7 milijona evrov dodatkov. Nepokrita kumulativna izguba iz preteklih let je bila konec leta 2020 tako 507.000 evrov, ki jo bodo poskušali s pozitivnim poslovanje pokrivati v prihodnjih letih. Likvidnostno stanje bolnišnice se je v letu 2020 nekoliko izboljšalo. Na začetku leta so bile zapadle obveznosti do dobaviteljev 4,7 milijona, konec leta pa 4,5 milijona evrov. Bolnišnica plačuje zapadle obveznosti do dobaviteljev z zamudo 60 do 90 dni. Med epidemijo so obravnavali le paciente s stopnjo nujnosti 'nujno' in 'zelo hitro', tudi njihovo število so morali zmanjšati zaradi zračenja, razkuževanja, preprečevanja stikov … Čeprav je bila predvidena možnost plačila pri preseganju nekaterih programov, iz omenjenih razlogov tega drugače od prejšnjih let niso mogli uresničiti. Kljub temu so opravili 127.000 ambulantnih pregledov, kar je v primerjavi z letom 2019 81 odstotkov, hospitalizirali pa 14.400 pacientov, kar je glede na leto prej 82 odstotkov.
V septembru 2020 so postali covidna bolnišnica, pri čemer so hitro prilagajali število postelj, saj so v kratkem času zdravili povprečno 150 covidnih bolnikov, od tega na oddelku za intenzivno terapijo povprečno 20. Lani so zdravili 733 bolnikov s covidom 19 na kar sedmih oddelkih in zanje povprečno namenili 35 do 38 odstotkov vseh postelj. SB Murska Sobota ostaja covidna bolnišnica, trenutno so bolniki nastanjeni na pljučnem oddelku internega oddelka, v prostorih nekdanjega ginekološkega oddelka in na oddelku za perioperativno medicino. V zadnjem obdobju povprečno dnevno zdravijo 40 do 50 pacientov, od tega na oddelku za intenzivno terapijo povprečno 8 do 15 pacientov.
Lani so kupili veliko medicinske opreme, predvsem za zdravljenje covidnih bolnikov, za nova osnovna sredstva so skupno namenili več kot 4,7 milijona evrov, od tega za medicinsko opremo 3,8 milijona. Iz lastnih sredstev so financirali nakup osnovnih sredstev v višini 3,3 milijona, 1,4 milijona je bilo denarja ministrstva za zdravje oziroma evropskega sklada. Med drugim so kupili računalniške programe in opremo, bolniške postelje, operacijsko mizo, aparate za ultrazvočno diagnostiko, ventilatorje, multimodularni diagnostični aparat in prenosni rentgenski aparat ter 25 monitorjev. Letos se bodo morali ob zagonu redne dejavnosti prilagoditi zdravljenju covidnih bolnikov in necovidni del zaščititi pred rdečim covidnim.
Sicer pa bodo v bolnišnici prednostno vlagali v obnovo dializnega oddelka, jeseni pa negovalnega v zgradbi nekdanjega ginekološkega oddelka, obnovili bodo tudi kletne prostore internega oddelka. Zadnji dan lanskega nas je bilo v bolnišnici skupaj s pripravniki in specializanti zaposlenih 1144, kar je za 25 več kot leto prej.