DOBER GLAS V DEVETO VAS
Pomursko bučno olje za Avstralce
Šarugovi z Melov pri Gornji Radgoni domačo specialiteto že 20 let izvažajo na celino tam spodaj.
Odpri galerijo
Čeprav jim je letos močno ponagajala pandemija koronavirusa, se v Oljarni Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni lahko pohvalijo z izvozom olja na peto celino. Pred dnevi so v posebnem kontejnerju z ladjo proti daljni Avstraliji že 20. leto zapovrstjo poslali 1500 litrov te pomurske specialitete. V družinskem podjetju Šaruga so izjemno zadovoljni, da tam spodaj tako cenijo njihovo bučno olje, narejeno po receptih prednikov, a samo tradicija ni dovolj, pravi direktor Aleksander Šaruga.
»Naši dedki so nam zapustili res dobre recepte, ki pa jih moramo oplemenititi s sodobnim znanjem. Za kakovostno bučno olje so pomembni tudi naši mladi tehnologi, ki kontrolirajo temperaturo pri praženju, pa kakovost semena, pravilna odležanost olja in ne nazadnje pravilno izbrana embalaža; steklenice, ki obdržijo primerno kakovost vsebine nekaj mesecev, leto ali več. Tako dosežemo, da je naše olje vitaminsko bogato, da ima pravi vonj, barvo in vse drugo. Velika razlika je med našim in avstrijsko-štajerskim oljem, ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celzija. Zato je njihovo brez vonja in ima zelo značilno črnozeleno barvo, ki se oprime posode, v katero ga nalijete. To je tako, kot bi jedli koruzni storž brez slastnega zrnja,« poudarja Šaruga.
Šarugov mlin na reki Muri sta zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele, Oljarna Šaruga prideluje visoko cenjeno domače bučno, sončnično in repično olje. »Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave s širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno, pridobivamo na star tradicionalni način naših prednikov. Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino – bučno olje –, polno vitaminov in energije za vsakdanje delo, manjši muzej ...« je med drugim zapisano v 70-letni kroniki oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.
V zadnjih 20 letih je dober glas o izjemnem olju Šarugovih segel v deveto vas: poleti 2000 je proti Avstraliji odromal prvi kontingent njihovega bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega, saj do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo. »Glede na to, da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno in da tukaj ne dosežemo takšne cene, kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer znajo ceniti kakovost. Avstralija je veliko tržišče in izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna, kajti pošiljka od 1500 do 2000 litrov bučnega olja na leto je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno, kar je zelo spodbudno za vse naše kooperante in druge kmetovalce, ki nam prodajajo bučnice,« nam je še zaupal Aleksander Šaruga.
Najprej so se povezali z zdomci v Avstraliji, ki so v Slovenijo hodili na počitnice, si kupili kakšen liter olja, potem so začeli sodelovati še s podjetjem, ki na avstralskem tržišču prodaja radensko. »V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov, in že to je velika priložnost.« Večino izdelkov prodajo na domačem trgu, olje radi kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic ter celo gostje iz Avstrije. Obiskovalci si lahko ogledajo manjši muzej, povezan z mlinarstvom in oljarstvom, lahko spremljajo olovo, kot se tu reče stiskanju olja, poleg olj pa lahko kupijo tudi druge izdelke s kmetije.
»Naši dedki so nam zapustili res dobre recepte, ki pa jih moramo oplemenititi s sodobnim znanjem. Za kakovostno bučno olje so pomembni tudi naši mladi tehnologi, ki kontrolirajo temperaturo pri praženju, pa kakovost semena, pravilna odležanost olja in ne nazadnje pravilno izbrana embalaža; steklenice, ki obdržijo primerno kakovost vsebine nekaj mesecev, leto ali več. Tako dosežemo, da je naše olje vitaminsko bogato, da ima pravi vonj, barvo in vse drugo. Velika razlika je med našim in avstrijsko-štajerskim oljem, ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celzija. Zato je njihovo brez vonja in ima zelo značilno črnozeleno barvo, ki se oprime posode, v katero ga nalijete. To je tako, kot bi jedli koruzni storž brez slastnega zrnja,« poudarja Šaruga.
Šarugov mlin na reki Muri sta zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele, Oljarna Šaruga prideluje visoko cenjeno domače bučno, sončnično in repično olje. »Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave s širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno, pridobivamo na star tradicionalni način naših prednikov. Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino – bučno olje –, polno vitaminov in energije za vsakdanje delo, manjši muzej ...« je med drugim zapisano v 70-letni kroniki oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.
Najprej zdomci
V zadnjih 20 letih je dober glas o izjemnem olju Šarugovih segel v deveto vas: poleti 2000 je proti Avstraliji odromal prvi kontingent njihovega bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega, saj do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo. »Glede na to, da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno in da tukaj ne dosežemo takšne cene, kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer znajo ceniti kakovost. Avstralija je veliko tržišče in izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna, kajti pošiljka od 1500 do 2000 litrov bučnega olja na leto je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno, kar je zelo spodbudno za vse naše kooperante in druge kmetovalce, ki nam prodajajo bučnice,« nam je še zaupal Aleksander Šaruga.
Zaščiteno od leta 2012Evropska komisija je 3. 10. 2012 v Uradnem listu EU objavila registracijo štajersko-prekmurskega bučnega olja, ki je postal 15. slovenski proizvod, zaščiten v EU. Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750.
Najprej so se povezali z zdomci v Avstraliji, ki so v Slovenijo hodili na počitnice, si kupili kakšen liter olja, potem so začeli sodelovati še s podjetjem, ki na avstralskem tržišču prodaja radensko. »V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov, in že to je velika priložnost.« Večino izdelkov prodajo na domačem trgu, olje radi kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic ter celo gostje iz Avstrije. Obiskovalci si lahko ogledajo manjši muzej, povezan z mlinarstvom in oljarstvom, lahko spremljajo olovo, kot se tu reče stiskanju olja, poleg olj pa lahko kupijo tudi druge izdelke s kmetije.