Ponekod zapadlo do pol metra snega, Arso opozarja na nevarnost snežnih plazov
Nevarnost snežnih plazov je v večjem delu naših gora nad nadmorsko višino okoli 1800 metrov znatna, 3. stopnje, nižje pa manjša, 1. stopnje, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.
Predvsem so nevarna strmejša pobočja z napihanim snegom v visokogorju, kjer se lahko spontano sprožijo manjši in tudi posamezni srednje veliki ali veliki plazovi novega delno sprijetega, pa tudi suhega snega. Že ob manjši obremenitvi snežne odeje lahko tudi pešec ali turni smučar sproži plaz. Nekoliko manjša nevarnost je v vzhodnih Karavankah ter v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Nad 1900 metrov zapadlo do pol metra snega
Ob koncu tedna so bile padavine s precej visoko mejo sneženja. Največ padavin je bilo v južnem in zahodnem delu Julijskih Alp, kjer je nad okoli 1900 metrov zapadlo do okoli 50 centimetrov snega v treh dneh.
Količina je precej manjša proti vzhodu in z manjšo nadmorsko višino. Sneg je bilo moker, le nad okoli 2200 metrov bolj suh. Med sneženjem je pihal močan jugozahodnik, zato je sneg precej spihan, večina pa ga je na severnih in vzhodnih straneh grebenov in sedel.
Trenutno je ničta izoterma na nadmorski višini okoli 1300 metrov. Novi sneg je predvsem v zatišnih legah mehak in rahel, ponekod pa tudi precej zbit zaradi vetra. Višina snežne odeje je zelo neizenačena.
Pod 1800 m je sneg pomrznjen
Pod okoli 1800 m nadmorske višine je sneg pomrznjen, tam je večina padavin padla v obliki dežja. Sneg je kopnel, ob koncu padavin pa ga je nekaj zapadlo.
Danes in v torek se snežne in plazovne razmere ne bodo dosti spreminjale
Zaradi nižjih temperatur bo sneg v visokogorju ostal suh, nižje deloma pomrznjen deloma moker, odvisno od nadmorske višine. Močnejšega vetra in s tem novih snežnih nanosov ne bo ali pa bolj malo. Sonce bo nekoliko vplivalo na stanje jutri, v torek, a tudi ne prav izrazito.
V sredo in četrtek se bo zaradi otoplitve sneg nekoliko bolj ojužil, tudi v visokogorju, zlasti če bo dovolj sonca, na prisojnih pobočjih. Plazovna nevarnost se bo nekoliko povečala, na daljši rok pa se bo vrhnja plast novejšega snega sesedala in postopno osrenila. Nastajala bo tudi skorja. Nižje se bodo lahko predvsem s strmih pobočij sprožili posamezni plazovi mokrega snega.
