Ponudba študentskih del: Kaj poleti delajo mladi in koliko so za to plačani?
Poletje je čas za počitek po dolgem šolskem letu, za zabavo in hkrati tudi za prvi zaslužek, s katerim si lahko dijaki in študentje privoščijo počitnice ali le nabirajo svoje prve delovne izkušnje ob dodatnem zaslužku.
Po statistiki e-Študentskega servisa dve tretjini slovenskih dijakov in študentov (100.000) delata. V to številko so zajeti mladi, ki opravijo vsaj eno uro študentskega dela na leto. Sicer pa v povprečju mladi delajo 8,3 ure na teden in 2,5 meseca na leto, s čimer si pridobijo tudi 2,5 pokojninske dobe na leto.
Kakšna dela so trenutno aktualna in koliko so za posamezna dela plačani slovenski dijaki in študentje? Z vprašanji smo se obrnili na vodjo vodja dela pri e-Študentskem servisu Carmen Zajc.
Zakaj se mladi odločajo za študentsko delo v poletnem času?
Večina študentskega in dijaškega dela je še vedno opravljenega med vikendi in počitnicami ter v obdobjih brez predavanj in izpitov. Takrat namreč dijaki in študenti nimajo šolskih in študijskih obveznosti in imajo čas za občasno in začasno delo. Mladi še vedno izpostavljajo študij na prvem mestu, študentsko delo pa je nekaj dodatnega, za zraven, za izboljšanje finančnega položaja ter pridobivanje izkušenj.
Mladi so v letu 2023 opravili za 0,5 odstotka manj ur dela kot v letu prej, v primerjavi z letom 2008 pa za 50 odstotkov manj.
Med razlogi za študentsko delo mladi v Anketi mladi in trg dela (e-Študentski Servis, 2023) izpostavljajo pridobivanje izkušenj že med šolanjem (82 % anketiranih), to, da si lahko privoščijo nekaj več (80 % anketiranih) ter hiter in zagotovljen zaslužek oz. zalaganje s strani študentskih servisov (71 %). Prav tako je za mlade študentsko delo pomembno, ker jim prinaša samostojnost in neodvisnost (69 %) in se pri njem učijo grajenja odnosov in komunikacije (60 %).
Pravite, da se je število študentskih ur od leta 2008 do danes prepolovilo. Kaj so razlogi?
Razlogov za tako velik upad ur je več:
• Demografija, generacije dijakov in študentov so manjše, od leta 2008 je število dijakov in študentov upadlo za četrtino, iz 208.0000 na 157.000 (2022). Tudi odstotek tistih, ki opravijo na leto vsaj eno uro študentskega dela, je od leta 2008 do 2022 upadel za 16 odstotkov. Dobra tretjina šolajočih mladih se ne vključi v študentsko delo.
• (Visoko)šolska zakonodaja se je v zadnjih letih zelo poostrila: strožji pogoji za prepise in ponavljanje ter pridobitev statusa, 'pavzerji' nimajo statusa.
• Študentje imajo v bolonjskem študiju veliko (več) sprotnih obveznosti in obveznih prisotnosti kot pred leti v starih programih in manj časa za delo.
• Študentsko delo se je uredilo, podražilo in oprispevčilo in je po strošku primerljivo rednim zaposlitvam (za 100 € neto honorarja dijaka oz. študenta, delodajalec plača 161,82 €): plačujejo se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in poškodbo pri delu, teče pokojninska doba, uzakonjena je minimalna urna postavka.
• Okrepljen nadzor institucij (FURS, Inšpektorat RS za delo) z njihovim neposrednim dostopanjem do evidenc opravljanja študentskega dela ter z vzpostavitvijo enotnih evidenc vpisa (CEUVIZ in eVŠ).
• Študentje vedno bolj iščejo strokovna dela, v smeri študija, prepoznavajo pomen delovnih izkušenj in kompetenc.
Koliko poletnih študentskih del je trenutno v vaši bazi?
V naši ponudbi 4.185 del, od tega je 676 počitniških del.
Se bo za vsako delo našel kader oziroma koliko ponudb bo ostalo brez delavca?
Danes na splošno na trgu dela vlada veliko pomanjkanje kadra. Delodajalci imajo velike težave pri popolnjevanju delovnih mest. Kar 50 odstotkov delodajalcev pravi, da kadra ne dobi. Zato se vse več delodajalcev pri iskanju novih delavcev obrača v tujino.
Če je še pred desetletjem veljalo, da delodajalci raje izberejo študenta kot redno zaposlenega - včasih so bili študentje tudi stroškovno veliko cenejši, danes so po strošku primerljivi redno zaposlenim-, danes delodajalci težko dobijo tako ene kot druge zaradi preprostega dejstva - demografije. Slovenija bo imela tu v prihodnje izredno velike izzive. Če bo po napovedih OECD aktivno prebivalstvo EU upadlo do leta 2060 za 10 odstotkov, bo ta upad v Sloveniji kar 27-odstoten!
Iz omenjenih razlogov tudi na trgu študentskega dela izrazito delujeta ponudba in povpraševanje. In ja - se zgodi, da oglasi za delo ostajajo, delodajalci pa ne dobijo kandidata za delo. Delodajalci pogosto omenijo, kako malo prijav mladih dobijo za prosto mesto, medtem ko se je pred desetletjem na eno mesto prijavila množica in so lahko izbirali.
Danes je situacija ravno obrnjena - danes izbirajo mladi. Ker je mladih manj in ker nimajo veliko časa za delo zaradi študijskih obveznosti, urne postavke rastejo, hkrati pa imajo možnost izbire tistih del, ki jim bolj ustrezajo glede na urnike (prilagajanje študijskim obveznostim) in glede na smer študija (iskanje študentskih del, povezanih s smerjo šolanja).
Zato delodajalci ponujajo vedno višje urne postavke. Seveda pa sta ponudba in povpraševanje odvisna tudi od regije, dostopnosti delodajalcev z javnim prevozom, ugleda delodajalcev itd.
Na splošno pa pri študentskem delu velja, da mora biti oglaševana urna postavka tudi izplačana (Obligacijski zakonik). Delodajalec torej dijaku/študentu za že opravljeno delo ne more izplačati manj kot navedeno v oglasu.
Pomembno pa je poudariti tudi, da je dobro, da so delodajalci bolj ažurni pri odgovarjanju na prijave mladih za delo, saj mladi odgovore pričakujejo takoj, sicer se odločijo za delo drugje. Hkrati je dobro tudi pri študentskem delu obvestiti neizbrane kandidate za delo, četudi zakon tega področja ne regulira. Mladi nam povedo, da se nikoli ne bi prijavili za redno zaposlitev k delodajalcu, ki jim ni odgovoril na prijavo za študentsko delo.
Kakšen je razpon urnih postavk za delo prek študentke napotnice? Kolikšna je najnižja bruto in neto postavka in kolikšni je najvišji neto?
Urne postavke za študentsko delo so zelo različne in se gibljejo od minimalnih zakonsko določenih vrednosti do precej višjih zneskov, odvisno od zahtevnosti dela, potrebnega znanja in pomanjkanja kandidatov v določeni panogi. Tukaj je pregled najnižjih in najvišjih urnih postavk ter področij dela:
Najnižje urne postavke:
• Minimalna urna postavka znaša 7,21 €/h bruto oz. 6,20 €/h neto.
• Takšna dela običajno vključujejo enostavna fizična dela, kot so delo v proizvodnji, skladišču (deklariranje, pakiranje).
• Minimalno urno postavko najdemo v približno 14 % oglasih za delo in to so dela, ki se najtežje oddajo. Pred lanskim poletjem je bilo oglasov z minimalno urno postavko 18 %, v letošnjem letu je njihovo število upadlo za 4 odstotne točke.
Najvišje urne postavke:
Najbolje plačana dela so tista, ki zahtevajo specifično znanje ali izkušnje. Primer:
• Poučevanje in inštrukcije: od 15 €/h bruto dalje.
• Vaditelji/trenerji plavanja: od 14 €/h bruto dalje.
• Računalničarji in programerji: od 14 €/h bruto dalje.
• Promocija: 10,76 €/h neto (12,50 €/h bruto)
• Reševalec/ka iz vode: 9,47 €/h neto (11,00 €/h bruto).
Kolikšna je povprečna urna postavka?
Povprečna urna postavka na e-Študentskem Servisu znaša 8,44 eva bruto na uro (7,13 €/h neto). Najvišje plačanih del ni veliko po obsegu, so pa zelo privlačna za mlade.
Kolikšna je bila urna postavka leta 2008?
Povprečna urna postavka v letu 2008 je znašala 4,05 €/h (bruto=neto). Takrat študentsko delo še ni bilo oprispevčeno (prispevki se obračunavajo od februarja 2015 dalje). Študentsko delo se je torej bistveno podražilo in oprispevčilo (z zakonom ZUJF-C).
Primer: za dijaka/študenta, ki je l. 2004 opravljal študentsko delo in je za delo prejel 100 € honorarja, je delodajalec plačal 114 €. Danes plača 161,82 €.
Za katera dela se najtežje najde kader?
Najtežje je zapolniti mesta v gostinstvu in turizmu ter prodaji, ker zanimanje za tovrstna dela med mladimi upada. Za delo v gostinstvu in turizmu se v večini odločajo tisti mladi, ki obiskujejo gastronomske in turistične smeri šolanja in mladi v lokalnem okolju, kjer razen gostinstva ni veliko drugih priložnosti za delo.
Prav tako delodajalci težje najdejo kandidate za najnižje plačana dela - za delo po minimalni urni postavki se mladi ne odločajo radi (takšnih del je okrog 14 %).
Dejstvo pa je, da je primanjkljaj delavcev v Sloveniji postal vsesplošen problem ter da zaradi tega prihaja do več negativnih učinkov, tako do prekomernega nadurnega dela redno zaposlenih, pri katerih prihaja zaradi tega do izgorelosti, kot do odpovedovanja ali zmanjševanja naročil podjetij.
Situacija na trgu dela je tako alarmantna, da prihaja po podatkih Statističnega urada pri delodajalcih celo do vse večjega »kopičenja delovne sile«. To pomeni, da podjetja ob upadu naročil raje zadržijo kader, kot da bi odpuščala in jih potem ob novih naročilih spet iskala. Tako da je pomoč mladih, kolikor lahko ob šolskih in študijskih obveznostih, več kot dobrodošla in pozitivna tudi iz tega vidika.
Nekoč je veljajo, da med oglasi prevladujejo dela v gostinstvu, med bolje plačanimi so bila tudi selitveni servisi. Katera dela sedaj prevladujejo v bazi?
Med delodajalci in v objavljenih oglasih predvsem prevladujejo dela v prodaji in delo s strankami, strokovna dela z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing), dela v gostinstvu in turizmu, fizična dela (npr. vrtnarska dela, pakiranje, deklariranje).
V času počitnic je predvsem v turističnih središčih več povpraševanja po specifičnih delih, kot so npr. učitelji plavanja, animatorji, prodaja sladoleda, vstopnic, ipd., več pa je tudi povpraševanja po strežbi s strani delodajalcev. Poveča se tudi povpraševanje po počitniškem varstvu.
Katera dela so najbolje plačana in koliko odstotkov takšnih del je v naboru vseh študentskih del?
Najbolje plačana študentska dela so tista, ki zahtevajo specifično znanje in veščine. Med njimi so poučevanje in inštrukcije, vaditelji/trenerji plavanja, računalničarji in programerji, digitalni marketing, snemanje, influencerji ...
Koliko se je v povprečju povišala urna postavka v primerjavi z lani in predlani?
Povprečna urna postavka za študentsko delo se je v zadnjih dveh letih na e-Študentskem Servisu dvignila za 1,31 € bruto na uro in trenutno znaša 8,44 €/h bruto oziroma 7,13 €/h neto. To predstavlja 18-odstotno povečanje, kar je za dobrih pet odstotnih točk višje od inflacije.
Povprečna urna postavka za celotno panogo študentskega dela pa se je v letu 2023 glede na leto 2022 dvignila za 10 %, medtem ko je letna inflacija znašala 4,2%. Tako kot na trgu rednih zaposlitev delodajalci tudi mladim, ki opravljajo študentsko delo, ponujajo vse višje postavke, saj je kadrovski bazen v državi praktično prazen in se zato odločajo ali za dodatno obremenjevanje redno zaposlenih, najemanje outsourcinga, kjer je to mogoče, ali pa za odpovedovanje naročil.
Pri višini postavk študentskega dela pa je treba imeti pred očmi tudi to, da mladi opravljajo delo zaradi šolskih obveznosti v terminih, ki so zanje bolj ugodni - torej popoldne, zvečer, ob vikendih, praznikih - kar je ravno nasprotno, kar si želijo redno zaposleni, ki so ob tem času raje doma, z družino, na dopustu v času poletja.
Zato je pomoč mladih na trgu dela tudi iz tega vidika zelo pozitivna in dobrodošla. Največje breme pomanjkanja kadra na trgu dela je namreč na redno zaposlenih, saj so le- ti bolj obremenjeni, izgoreli zaradi opravljanja nadur, medtem ko delodajalci poskušajo reševati kadrovsko stisko z različnimi pristopi, a so zaradi demografije, omejenega dela upokojencev, dolgih čakalnih dob za dovoljenja za delo tujcev pri tem zelo omejeni.
Še vedno velja, da se je dobro študentsko delo čimprej postaviti v vrsto, da nam ga kdo ne izpelje pred nosom?
Svetujemo, da se študenti in dijaki čimprej prijavijo na obveščanje o prostih delih prek e-maila ali Viber in SMS sporočil. Pogosto je dober način iskanja zanimivega in dobro plačanega počitniškega dela tudi mreženje preko družine, prijateljev in znancev. Sicer pa, če bi z delom začeli šele avgusta, naj že sedaj sedaj spremljajo ponudbo del.
Koliko odstotkov počitniških del se potem nadaljuje še v začetek novega študijskega leta?
Študenti pričnejo z novim študijskim letom v oktobru, tako da je zanje tudi september lahko še zelo deloven mesec. Dolgoročno gledano pa se kar 62 % mladih po končanem šolanju zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo.
Dela, ki se najpogosteje iz počitniških razvijejo v dolgotrajno sodelovanje, so najpogosteje strokovna dela, povezana z izobraževalno smerjo dijaka oziroma študenta.
Preberite še: To je trenutno najbolje plačano študentsko delo v Sloveniji: iščejo 10 kandidatov
