Porabili smo vse, odslej živimo zakreditirani!

LJUBLJANA – Svet je z današnjim dnem vstopil v ekološki dolg. Dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu. Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku leta. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine. Za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali 1,7 planeta, a Slovenci smo še posebej potratni, za naše potrebe po naravnih virih bi potrebovali skoraj tri Zemlje!

»Dejstvo, da to mejo presežemo vsako leto prej pomeni, da se do našega planeta obnašamo izredno neodgovorno! Živimo od vse večjih kreditov, ki jih jemljemo na račun prihodnosti naših otrok,« meni Deni Porej, direktor WWF Adria. »Vse države v naši regiji živijo nad svojimi naravnimi zmožnostmi, kar potrjujejo podatki o ekološkem odtisu, ki se meri v globalnih hektarih. 

»Slovenija je celo vodilna v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledi Hrvaška, ki vstopi vanj 19. junija, pa Črna gora z 29. junijem, Bosna in Hercegovina še teden kasneje 6. julija, Makedonija se začne kreditirati 19. julija, Srbija  pa 30. julija,« dodaja Porej.

Obstoj v ekološkem dolgu je možen zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in vse skupaj vodi v kolaps. Posledice življenja preko meja planeta že lahko občutimo z vremenskimi ekstremi, podnebnimi spremembami, globalna biodiverziteta pa strmo upada. Dan ekološkega dolga je zato močan opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastilnski in živalski svet ter tako pripomorejo k trajnostnem razvoju.
 
Do leta 2020 je kritičen čas, da ljudje sprejmemo obveze in ukrepe za ustavitev izgubljanja biodiverzitete in naravnih virov do leta 2030 ter tako zagotoviti razmere za zdravje in blaginjo človeštva in našega planeta.