Porezen pozimi ne spi (FOTO)
Pozimi je visokogorje še posebno nevarno, zato se zaradi nevarnosti plazov raje podajmo v sredogorje. Porezen s svojo podolgovato kopasto podobo je dobra izbira. Prek njegovega vrha teče razvodnica med Jadranskim in Črnomorskim povodjem.
Škofjeloško in Cerkljansko hribovje je polno strmo vzpenjajočih se vrhov, med njimi so globoko vrezane doline, po katerih teko hudourniški potoki. Večjih naselij praktično ni, so pa številni zaselki in med širnimi gozdovi samotne kmetije. Iz širnih gozdov štrlijo vrhovi. Eden najlepših je Porezen, ki s 1630 metri prevladuje nad celotno okolico. Precej oddaljen je od naselij, globoko pod njegovimi pobočji leži Cerkno. Na Porezen vodi več poti: iz Cerknega potrebujemo tri ure in pol, iz Podbrda štiri, iz Davče dve uri. Od tod se na vrh najraje odpravijo turni smučarji.
Pri kmetiji na dnu doline pustimo vozilo in se nato prek senožeti povzpnemo v klanec. Prečkamo potok in se dvigamo po gozdu. Pot nas vodi po nekdanji meji med Italijo in Jugoslavijo; Italijani so zgradili Alpski zid, Jugoslovani Rupnikovo linijo.
Planinska koča tik pod vrhom Porezna je zelo velika. Gre za nekdanjo italijansko kasarno, ki je nespremenjena že 70 let. Kljub strateško izjemno pomembni legi ob izbruhu vojne leta 1941 utrjene frontne črte niso doživele ognjenega krsta. Jugoslavija se je sesula in Italijani so napredovali brez odpora.
Prava tragedija se je zgodila tik pred koncem druge svetovne vojne, marca 1945. Po spletu nesrečnih okoliščin se je pred nemško ofenzivo na vrhu Porezna zbrala celotna Kosovelova brigada. Okupator je obkolil vrh, v bojih ubil 106 partizanov in jih več odpeljal v ujetništvo, le nekaterim borcem se je kot po čudežu uspelo rešiti iz obroča. V spomin na dogodek so postavili skulpturo Toneta Svetine, narejeno iz ostankov starega orožja. Z vrha je lep razgled na Julijske Alpe na severni strani in morje daleč na jugu ter na gozdove Škofjeloškega hribovja.