Poročena s čebelami

V vasi Tišina na svojem domu jesen življenja uživata zakonca Marjeta in Alojz Bratkovič, ki sta v družinskem krogu praznovala zlato poroko. Njuno celotno življenje je prepleteno s čebelarstvom. Čebelarita že 40 let. Začela sta z dvema čebeljima družina, zdaj jih imata že 40. V Tropovcih imata prevozni čebelnjak z več stojišči. Pridelujeta več vrst medu in ga prodajata Medexu in na domu.

Alojz se posveča vzgoji in hranjenju čebel, žena Marjeta pa mu pomaga pri točenju. Iz domačega pridelka rada speče medeno pecivo. Aktivna sta v Čebelarskem društvu Tišina. Zadnje dve leti sta sicer pridelala nekaj manj medu, saj je slabo letino krojilo vreme. Kot sta se pošalila, imate že 40 let medeno zakonsko življenje, saj so čebele njune najboljše prijateljice. Ko zaideta v čebelnjak in začutita brenčanje čebel, se počutita kot prerojena, brez čebel bi bilo njuno življenje pusto.

Alojz, rojen leta 1948 na Tišini, je po poklicu komercialni tehnik, do upokojitve je bil zaposlen kot poslovodja v trgovini Alpina v Murski Soboti. Že kot kratkohlačnik je začutil potrebo po humanem poslanstvu, saj se je vključil v PGD Tišina. Vrsto let je bil njihov tajnik in predsednik. Je veteran Gasilske zveze Tišina in se rad udeležuje srečanj in tekmovanj s staro ročno brizgalno.

Za dolgoletno delo v gasilstvu je prejel vrsto priznanj in pohvalil. Svoje bogato gasilsko znanje in izkušnje prenaša na mlajši rod. Marjeta, rojena leta 1952 v Bakovcih, je bila zaposlena v tekstilni tovarni Mura. Vrsto leto je vodila krajevno organizacijo Rdečega križa in kar 50-krat darovala kri za potrebe soboške bolnišnice. Občina Tišina ji je podarila občinsko zahvalo za dolgoletno delo na področju vodenja krajevne organizacije Rdečega križa Tišina – Gederovci. V zakonu sta se jima rodila sin Tadej in hčerka Tanja, ponosna sta na tri vnuke in vnukinjo.