Portoroška vrtnica je še lepša ob kozarčku roséja

Portorož (Portorose) v prevodu iz italijanskega imena res pomeni pristanišče rož, a svojega imena ni dobil po rožah ali vrtnicah. Ime za kraj se je namreč razvilo iz imena nekdanje cerkvice Sancta Maria Roxe oziroma Santa Maria delle Rose, po slovensko sv. Marija Roženvenska. Ta je nekoč stala ob morju v bližini Bernardina. Po njej so Portoroški zaliv davnega leta 1251, ko Portoroža kot naselja sploh še ni bilo, poimenovali Portus sanctae Mariae de Rosa. Konec 18. stoletja je bila cerkev opuščena, v spomin nanjo pa so v 19. stoletju ta predel poimenovali Porto rose. Šele proti koncu 19. stoletja in z začetkom pospešenega turističnega razvoja kraja so obe italijanski besedi začeli pisati skupaj. In če so sprva to ime uporabljali le za območje zaliva ob Bernardinu, ki mu danes pravimo Fizine, se je potem razširilo na ves kraj.

Vrtnica je kljub temu s časom postala zaščitni znak Portoroža in se je že v prejšnjem stoletju v različnih oblikah pojavljala kot simbol portoroškega turizma. V letih 2007 in 2008 so v hotelih LifeClass organizirali uspešen praznik vrtnic, ki je v naslednjih letih v organizaciji Turističnega združenja Portorož z različnimi modifikacijami v povezavi s kulinariko, vini rosé in glasbo prejšnji vikend prerasel v Festival vrtnic in rosé​jev oziroma v PortoRose2 – Rose & Rosé Festival.

Vzgojena po naročilu

Manj znano je, da ima Portorož od leta 2012 registrirano vrtnico s svojim imenom. V Turističnem združenju Portorož so se namreč leto prej odločili, da to cvetico obudijo in začnejo ustvarjati nove turistične zgodbe kraja z novo, samo njihovo vrtnico Portorož.

Po naročilu so jo vzgojili v eni najbolj priznanih tovrstnih žlahtniteljskih svetovnih hiš Kordes pri Hamburgu. Javnosti so jo prvič predstavili konec septembra 2011 ob portoroškem praznovanju svetovnega dneva turizma. Takrat so piranski župan Peter Bossman, strokovnjakinja za hortikulturo ter poznavalka vrtnic Breda Bavdaž Čopi in nekdanji predsednik Turističnega združenja Portorož Jadran Furlanič v nastajajoči rožni vrt ob stavbi Krajevne skupnosti Portorož, ki je na robu portoroške plaže, slavnostno zasadil prve sadike te vrtnice, ki je dobila uradno registracijo naslednje leto.
Približno sto so jih brezplačno razdelili med udeležence dogodka oziroma najbolj nestrpne domačine, tako da jih že kar nekaj cveti na drugih javnih površinah ter tudi na vrtovih pred marsikatero vilo in še kje po Sloveniji.
Vrtnica navdušuje predvsem s čudovitim cvetenjem, barva cveta se spreminja od žareče oranžne in rumene do svetlo rožnate. Pomembno je tudi, da je primerna za primorsko podnebje in za sajenje v parkih. Njen žlahtnitelj je bil cenjeni Thomas Proll iz omenjene nemške vrtnarije. Tam vsako leto naredijo približno 400.000 poskusov, iz česar nastane le 10 novih sort, primernih za sajenje. Ena od njih je portoroška, ki ima strokovno registrsko oznako KO 00-0939-10. Ni bila poceni. Zanjo in za njeno prvo promocijo so pred leti odšteli okoli 6000 evrov.

Rozarij na Seči?

Je pokončno rastoča in mnogocvetna vrtnica s cvetovi v šopih. Višina rasti, ki jo doseže, je od 60 do 80 centimetrov. Je zdrave rasti s poudarjenim lepim temno zelenim listjem. Primerna je za sajenje v skupinah s polnim cvetenjem ali kot samostojen grm. Zasajene lani jeseni so prvič zacvetele maja letos in bodo odete v cvetove še vse do oktobra ali novembra. Z njimi portoroški turizem že nekaj let odpira svoje nove vsebine oziroma zgodbe, ki privabljajo v kraj več obiskovalcev.
Kdo ve, ali se ne bo uresničila želja, da bi na območju forme vive na Seči uredili večji rozarij. Z njim bi brez dvoma pritegnili tudi tiste turiste, ki kraja sicer ne bi obiskali. V svetu je namreč več mest, ki so znana po rožnih vrtovih, in kot kaže bi taka zanimivost tudi zaradi imena Portorož privlačevala še bolj upravičeno.

Prepletajoče se barve

Ena od zgodb, ki jih začenjajo v Portorožu, je tudi tista o njihovi vrtnici in vinu rosé. Minuli konec tedna je bil v znamenju obojega. Pravijo, da se barve cvetov vrtnice Portorož in vin rosé prav lepo prepletajo, kar je v rožni vrt tik ob portoroški plaži in Hotel Kempinski Palace Portorož pritegnilo precej ljudi na degustacijo izbranih slovenskih rosé​jev. Ta vina doživljajo v zadnjih letih pravi razcvet, saj se vedno več odličnih vinarjev odloča za pridelavo teh mirnih penečih se vrst. V rožnem vrtu se je predstavilo več kot trideset vinarjev, dobrih šestdeset obiskovalcev pa je rožnato obarvana vina tudi okusilo na ekskluzivni degustaciji Rosé wines masterclass v Kristalni dvorani hotela Kempinski Palace. Organizirala sta jo Zavod SloVino ter Center za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem. Gala dogodek, ki je bil največja vodena degustacija roséjev pri nas, sta vodili prof. dr. Tatjana Košmerl in Tadeja Vodovnik Plevnik.

Festival je odprl piranski župan Peter Bossman, za sproščeno vzdušje v vrtu pa so poskrbeli člani društva Rosa Klementina v svojih kostumih iz leta 1910. Organizatorji so med obiskovalce razdelili več sto sadik vrtnice Portorož, ki jo je bilo moč tudi kupili. Pripravili so otroške ustvarjalnice, glasbeni program in ne nazadnje ni šlo brez kulinaričnega razvajanja kuhinje LifeClassa Portorož ter chefa Filip Matjaža. Ob tako pestrem dogajanju je direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel izrazil željo, da festival vrtnic in rožnatih vin postane nepogrešljiv del turistične ponudbe Portoroža in Pirana.

Vrtnice slavnih v rožnem vrtu

Portoroški rožni vrt ima gredico slavnih, v katero so svoje vrtnice posadili za županom Petrom Bossmanom še predsednik Borut Pahor in pevki Tinkara Kovač ter Anika Horvat. Letos je ta čast pripadla pevcu in škofjeloškemu Strunjančanu Janu Plestenjaku. Kot je povedal ob precejšnjem zanimanju javnosti, ni posebno vešč vrtnar. Dodal pa je, da je ponosen, ker je lani ob svojem strunjanskem domu posadil 300 let staro oljko. Prijela se je in zdaj se rad, kot je rekel, v družbi kakega mladega dekleta s kozarčkom v roki usede ob njo in jo občuduje.

»Zaljubljen sem v slovensko obalo in to navdušenje ponosno delim z drugimi. Imamo najlepšo deželo, najlepšo obalo. Samo malo bolj ponosni moramo biti in se kdaj tudi malo pohvaliti,« je dejal ponosen, da ga je doletela čast posaditve vrtnice. Ob tem vrtnarskem podvigu je še obljubil, da bo svojo portoroško vrtnico rad hodil gledat in seveda tudi zalit.