Portugalskim vrstnikom brali slovenske pravljice
Na OŠ Apače že dlje načrtno spodbujajo pridobivanje jezikovnih, medkulturnih in socialnih kompetenc v tujem jezikovnem okolju, kar lahko uresničujejo skozi projekte Erasmus+ in s čezmejnim delovanjem. V projekt so vključene šole iz Slovenije, Litve, Grčije, Španije, Portugalske in Nemčije.
»Srečanje je potekalo v Almadi, ki leži na južnem robu reke Tajo, na nasprotni strani reke kot Lizbona. Na težko pričakovano potovanje smo se z velikim vznemirjenjem v naših srcih odpravili dobro pripravljeni izpred naše šole v Apačah. Trenutek pred odhodom je bil čustveno nabit predvsem zaradi staršev in otrok, saj so se vsi otroci prvič odpravili na tako dolgo pot in po vrhu še v tujo deželo brez svojih staršev,« je povedala učiteljica Simona Roškar, ki je bila v apaški ekipi.
Rdeča nit branje
Brez večjih težav so se v meglenem in hladnem jutru na graškem letališču vkrcali na letalo, da jih je popeljalo do Frankfurta, že nekaj ur pozneje pa so se znašli nad dih jemajočo Lizbono.
»Enak vtis na nas je naredila topla portugalska klima, saj smo se naenkrat znašli v sončni in topli deželi. Prav tako bi lahko opisali ljudi, ki tam živijo, vsaj tiste, s katerimi smo preživeli prekrasen teden našega druženja. Že prihod pred šolo nam je dal vedeti, da so ljudje odprti in nadvse prijazni, saj so nas družine, pri katerih so bivali naši učenci, pričakale s pristnim nasmehom na obrazu. Tisti strah oz. vznemirjenje v srcih naših učencev je po takem sprejemu takoj ugasnil. Otroci so se med seboj takoj sporazumeli in se veseli podali v novo pustolovščino. Bivanje otrok pri družinah je iz različnih vidikov zelo pozitivno. Le na tak način lahko spoznajo pristno družinsko življenje okolja, v katerem so, s komuniciranjem v tujem jeziku razvijajo svoje jezikovne kompetence, preizkušajo kulinarične navade, spoznajo življenjski stil in posamezne hobije,« razlaga Roškarjeva.
Doživetja otrok, o katerih so Simoni ter ravnateljici Violeti Kardinar in koordinatorici projekta Renati Jakič vsak dan, ko so se srečali v šoli, pripovedovali, so bila brezmejno zanimiva. Gostiteljica Apačanov je bila portugalska šola Escola secundaria Fernao Mendes Pinto, ki ima okrog tisoč učencev in približno 150 zaposlenih. Najbolj zanimiv je bil pogled na narodnostno tako raznoliko druščino učencev, šolo namreč obiskuje veliko temnopoltih. Ponaša se s številnimi dobrimi izkušnjami v izobraževalnem sistemu.
Objemi staršev, ki so naše otroke v enem tednu vzljubili in sprejeli, so pokazali več kot tisoč besed.
Rdeča nit druženja je bilo branje učencev iz različnih držav v maternem in angleškem jeziku. Zadnji dan so otroci v celoti preživeli z družinami. Med njimi so se spletla prava prijateljstva, vezi, ki jih bodo najverjetneje še dolgo ohranjali. Roškarjeva dodaja, da so si vsi nabrali izjemne izkušnje in doživetja, ki jih ne bodo pozabili. Tudi zato je bilo slovo težko. »Objemi staršev, ki so naše otroke v enem tednu vzljubili in sprejeli, so povedali več kot tisoč besed.«
