VINO
Posavski vinarji med najboljšimi
Na 22. Slovenskem festivalu vin dve prvi mesti za bizeljsko klet Istenič. Najboljše belo mirno vino pridelal Marjan Jelenič, rdeče Peter Ferjančič.
Odpri galerijo
Marjan Jelenič v svoji kleti FOTO: Jaroslav Jankovič
Vinorodna dežela Posavje je ena od treh slovenskih vinorodnih dežel, ki od manj prepoznavne hitro prodira prav v vrh slovenske vinske ponudbe.
V sklopu ocenjevanja na 22. Slovenskem festivalu vin v Cankarjevem domu so pred dnevi v ljubljanskem bistroju Kucha podelili priznanja vinarjem za najboljša vina v štirih kategorijah.
Vinarji iz vse Slovenije so poslali kar 119 vzorcev, strokovnjaki so ocenili 58 belih mirnih vin, 36 rdečih mirnih vin, 13 belih penečih se vin in šest rosé penečih se vin. Vsako ocenjevanje poteka po strogo predpisanem protokolu, in sicer tako, da ocenjevalci ne poznajo imena lastnika vina, pred seboj imajo le vzorec in številko vzorca. Nato seštejejo ocene in občasno se tudi na najprestižnejših ocenjevanjih zgodi presenečenje. Tudi tokrat se je.
Tri prva mesta v štirih kategorijah so odšla v vinorodno deželo Posavje, kjer je zasajenih 4500 hektarjev vinogradov. Pol manj kot denimo v vinorodnih deželah Podravje in Primorska. Razdeljena je na tri vinorodne okoliše: Dolenjska, Bizeljsko-Sremič in Bela krajina.
Med belimi penečimi se vini je prvo mesto zasedla penina prestige extra brut 2011 iz kleti Istenič iz Stare vasi pri Bizeljskem (drugo in tretje mesto je pripadlo Radgonskim goricam), med penečimi se vini rosé pa je slavila njihova penina gourmet rosé brut 2015 pred jokerjem zara iz kleti Kozinc in zlato radgonsko penino rose.
Miha Istenič nam je povedal, da je prestige extra brut letnik 2011 sestavljen iz 60 odstotkov chardonnayja in 40 odstotkov modrega pinota. Gourmet rosé brut pa je čisti modri pinot letnik 2015. »V obeh primerih gre za izjemno prefinjena peneča se vina v skladu s formo razvitega sveta, kjer so peneča se vina vse bolj razširjena in so posebna kultura.« V kleti Istenič proizvedejo 150.000 steklenic penečih se vin na leto, polovico prodajo na tujih trgih.
Med belimi mirnimi vini je tretje mesto pripadlo Vipavi 1894 s chardonnayjem lanthieri, drugo mesto renskemu rizlingu Boštjana Protnerja iz kleti Joannes, prvo pa je dosegel chardonnay 2015 Marjana Jeleniča iz Kostanjevice na Krki, ki je obenem dosegel najvišjo oceno med vsemi vini na festivalskem ocenjevanju!
Istenič je poleg Kleti Gornja Radgona najbolj znan proizvajalec penečih se vin v Sloveniji, medtem ko je 52-letni Marjan Jelenič eden od večjih proizvajalcev vin Dolenjske, saj na družinski kmetiji na Jablancah, tri kilometre nad Kostanjevico na Krki, obdeluje kar 14 hektarjev vinogradov.
»Večino, od 60 do 70 odstotkov proizvodnje, zavzema cviček in med rdečimi modra frankinja. Na drugi strani pa pri belih sortah v zadnjem času dajemo poudarek avtohtonemu rumenemu plavcu. Ob tem imamo nekaj laškega rizlinga, chardonnayja in sauvignona.« V Jeleničevi kleti se najde vse, od bogatih, polnih vin, kakršno je nagrajeno chardonnay premium, do lahkotnih svežih in seveda vselej osvežilnega cvička, ki je na pohodu že 20 let.
Jelenič je poudaril, da je nagrajeni chardonnay bogato, polno vino, ki je tri leta zorelo v barik sodih. »Gre za suho, samostojno vino, ki nadvladuje hrano, zato je primerno kot poobedek namesto konjaka ali za prijateljevanje, druženje z ljubljeno osebo.« Obsežne vinograde obvladujejo v glavnem družinsko, z občasno pomočjo pri trgatvi. »Sicer pa rezatev traja dva meseca. Začeli bomo že konec novembra.«
Jelenič je poudaril, da so na pohodu suha, sveža bela vina, podobna usmeritev je tudi v novem svetu, v ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji. »Kot kaže, smo se tudi v Sloveniji utirili v omenjeni svetovni trend.«
Edini, ki je na ocenjevanju Posavcem zmešal štrene, je 52-letni Peter Ferjančič, ki z ženo Anico vodi družinsko vinogradniško posestvo Ferjančič na Planini nad Ajdovščino. »Smo malo višje, naša tla so bolj laporna, zato naše trte nimajo toliko pridelka kot nižje, na trto dobimo največ dve buteljki, sicer pa liter. A je zato ob primerni obdelavi kakovost kar dobra.«
Ferjančič je na ocenjevanje poslal zvrst fino rdeče vino, ki ga sestavljajo merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc. »Gre za suho, kompleksno vino letnik 2015, ki je tri leta zorelo v hrastovih sodih. Sestavili smo ga iz bordojskih sort, ki so značilne za Vipavsko dolino in pri nas tudi dobro uspevajo. Nobene velike filozofije ni bilo, sestavili smo zvrst, katere osnova je merlot, preostali dve sorti sta za okus. In se je izšlo,« zelo naravnost pove Ferjančič, ki je že sedma generacija vinogradnikov s Planine. Doma imajo ohranjeno klet iz leta 1809.
Peter Ferjančič je začel vinariti z opremo iz prve svetovne vojne. Danes obdelujejo slabih osem hektarjev vinogradov, pri čemer prisegajo na pridelavo lokalnih sort. »Tako kot na Dolenjskem cvičku in klobasi ni kaj dodati ali to spreminjati, je Planina prestolnica pinele. In ne vem, zakaj ne bi tega ohranili in gojili naprej.« Zato v Ferjančičevi kleti zorijo omenjena pinela, tradicionalni zelen, rebula, merlot ... Meni, da smo v Sloveniji premalo ponosni na svojo lokalno kulturo. Drugo mesto je med rdečimi vini zasedla klet Moro (moro margeritha), tretje pa posestvo Štokelj (planta rdeča).
V sklopu ocenjevanja na 22. Slovenskem festivalu vin v Cankarjevem domu so pred dnevi v ljubljanskem bistroju Kucha podelili priznanja vinarjem za najboljša vina v štirih kategorijah.
Peter Ferjančič v vinogradu FOTO: Osebni Arhiv
Vinarji iz vse Slovenije so poslali kar 119 vzorcev, strokovnjaki so ocenili 58 belih mirnih vin, 36 rdečih mirnih vin, 13 belih penečih se vin in šest rosé penečih se vin. Vsako ocenjevanje poteka po strogo predpisanem protokolu, in sicer tako, da ocenjevalci ne poznajo imena lastnika vina, pred seboj imajo le vzorec in številko vzorca. Nato seštejejo ocene in občasno se tudi na najprestižnejših ocenjevanjih zgodi presenečenje. Tudi tokrat se je.
Najboljšo belo in rosé penino so pridelali v kleti Istenič, nagradi je prevzel starosta slovenskih vinarjev, specialist za peneča se vina Janez Istenič.
Tri prva mesta v štirih kategorijah so odšla v vinorodno deželo Posavje, kjer je zasajenih 4500 hektarjev vinogradov. Pol manj kot denimo v vinorodnih deželah Podravje in Primorska. Razdeljena je na tri vinorodne okoliše: Dolenjska, Bizeljsko-Sremič in Bela krajina.
Med belimi penečimi se vini je prvo mesto zasedla penina prestige extra brut 2011 iz kleti Istenič iz Stare vasi pri Bizeljskem (drugo in tretje mesto je pripadlo Radgonskim goricam), med penečimi se vini rosé pa je slavila njihova penina gourmet rosé brut 2015 pred jokerjem zara iz kleti Kozinc in zlato radgonsko penino rose.
Miha Istenič nam je povedal, da je prestige extra brut letnik 2011 sestavljen iz 60 odstotkov chardonnayja in 40 odstotkov modrega pinota. Gourmet rosé brut pa je čisti modri pinot letnik 2015. »V obeh primerih gre za izjemno prefinjena peneča se vina v skladu s formo razvitega sveta, kjer so peneča se vina vse bolj razširjena in so posebna kultura.« V kleti Istenič proizvedejo 150.000 steklenic penečih se vin na leto, polovico prodajo na tujih trgih.
Popoldanska megla v Jeleničevem vinogradu FOTO: Jaroslav Jankovič
Med belimi mirnimi vini je tretje mesto pripadlo Vipavi 1894 s chardonnayjem lanthieri, drugo mesto renskemu rizlingu Boštjana Protnerja iz kleti Joannes, prvo pa je dosegel chardonnay 2015 Marjana Jeleniča iz Kostanjevice na Krki, ki je obenem dosegel najvišjo oceno med vsemi vini na festivalskem ocenjevanju!
Istenič je poleg Kleti Gornja Radgona najbolj znan proizvajalec penečih se vin v Sloveniji, medtem ko je 52-letni Marjan Jelenič eden od večjih proizvajalcev vin Dolenjske, saj na družinski kmetiji na Jablancah, tri kilometre nad Kostanjevico na Krki, obdeluje kar 14 hektarjev vinogradov.
»Večino, od 60 do 70 odstotkov proizvodnje, zavzema cviček in med rdečimi modra frankinja. Na drugi strani pa pri belih sortah v zadnjem času dajemo poudarek avtohtonemu rumenemu plavcu. Ob tem imamo nekaj laškega rizlinga, chardonnayja in sauvignona.« V Jeleničevi kleti se najde vse, od bogatih, polnih vin, kakršno je nagrajeno chardonnay premium, do lahkotnih svežih in seveda vselej osvežilnega cvička, ki je na pohodu že 20 let.
Nagrajeni vinarji na 22. festivalu vina
Jelenič je poudaril, da je nagrajeni chardonnay bogato, polno vino, ki je tri leta zorelo v barik sodih. »Gre za suho, samostojno vino, ki nadvladuje hrano, zato je primerno kot poobedek namesto konjaka ali za prijateljevanje, druženje z ljubljeno osebo.« Obsežne vinograde obvladujejo v glavnem družinsko, z občasno pomočjo pri trgatvi. »Sicer pa rezatev traja dva meseca. Začeli bomo že konec novembra.«
Jelenič je poudaril, da so na pohodu suha, sveža bela vina, podobna usmeritev je tudi v novem svetu, v ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji. »Kot kaže, smo se tudi v Sloveniji utirili v omenjeni svetovni trend.«
Klet iz leta 1809
Edini, ki je na ocenjevanju Posavcem zmešal štrene, je 52-letni Peter Ferjančič, ki z ženo Anico vodi družinsko vinogradniško posestvo Ferjančič na Planini nad Ajdovščino. »Smo malo višje, naša tla so bolj laporna, zato naše trte nimajo toliko pridelka kot nižje, na trto dobimo največ dve buteljki, sicer pa liter. A je zato ob primerni obdelavi kakovost kar dobra.«
Ferjančič je na ocenjevanje poslal zvrst fino rdeče vino, ki ga sestavljajo merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc. »Gre za suho, kompleksno vino letnik 2015, ki je tri leta zorelo v hrastovih sodih. Sestavili smo ga iz bordojskih sort, ki so značilne za Vipavsko dolino in pri nas tudi dobro uspevajo. Nobene velike filozofije ni bilo, sestavili smo zvrst, katere osnova je merlot, preostali dve sorti sta za okus. In se je izšlo,« zelo naravnost pove Ferjančič, ki je že sedma generacija vinogradnikov s Planine. Doma imajo ohranjeno klet iz leta 1809.
Tako kot na Dolenjskem cvičku in klobasi ni kaj dodati ali to spreminjati, je Planina prestolnica pinele.
Peter Ferjančič je začel vinariti z opremo iz prve svetovne vojne. Danes obdelujejo slabih osem hektarjev vinogradov, pri čemer prisegajo na pridelavo lokalnih sort. »Tako kot na Dolenjskem cvičku in klobasi ni kaj dodati ali to spreminjati, je Planina prestolnica pinele. In ne vem, zakaj ne bi tega ohranili in gojili naprej.« Zato v Ferjančičevi kleti zorijo omenjena pinela, tradicionalni zelen, rebula, merlot ... Meni, da smo v Sloveniji premalo ponosni na svojo lokalno kulturo. Drugo mesto je med rdečimi vini zasedla klet Moro (moro margeritha), tretje pa posestvo Štokelj (planta rdeča).
