Posebneži med pirhi

Od luknjice do vzorca

Zgodba o vrhniškem pirhu ima zelo zanimiv začetek. Za velikonočne praznike leta 1993 si je zdaj že pokojni Franc Grom želel narediti posebno lep pirh. Predvsem ga je motila luknjica na zgornjem in spodnjem delu za vrvico. Hotel je, da bi bili luknjici lepi, pa ju je zbrusil. Zares sta bili lepi in Franc se je odločil, da jih v jajce zvrta še nekaj, kar tako. Pa je nastal prvi vzorec, za njim še drugi.

Obdelovanje jajčne lupine je podobno kot obdelovanje kamna tretje stopnje trdnosti, torej apnenca. Grom je uporabljal diamantne konice iz visokokakovostnega jekla. Izkušnje so prinesle veliko znanja. Za pripravo take mojstrovine so potrebni veliko potrpežljivosti, mirna roka in zbranost. Franc Grom je naredil veliko čudovitih vrhniških pirhov, dvakrat toliko pa je bilo ponesrečenih izdelkov. Imeli so od 3000 pa vse do 17.000 luknjic.
 

Oče ga je prijel za roko

Anton Podjed iz Olševka pri Preddvoru je velik del svojega ustvarjalnega življenja posvetil slovenski ornamentiki, ki jo s pridom uporablja pri krašenju pirhov. Odločil se je, da pokaže, kako lahko s slovenskim ornamentom okrasimo pirhe. Šolal se je pri Petru Jocifu iz Preddvora in pri akademskem slikarju prof. Kamilu Legatu iz Krope, tako da so skupaj z očetom in brati doma izoblikovali svoj način gledanja na slovensko ornamentiko; ta je tipično gorenjska.

Spominja se svojega otroštva, kako ga je oče prijel za roko in začel. In takrat je steklo. Ko roka zaplava po predlogi, kar sama od sebe dela figure. Njegovo risanje ornamentov je kot voda, ki teče. Pri risanju motivov na jajce moraš biti izviren, to pomeni, da ne smeš ničesar kopirati. Vedno naredi povsem nov izdelek, saj tudi dva pirha ali motiva nista enaka.
 

Kralj med jajci

Že kar veliko let je od tega, ko so v Polhovem Gradcu pripravili razstavo o veliki noči in pokazali kar veliko zanimivih pirhov. Še posebno pozornost je vzbujal velik pirh, ki je nastal z upodobitvijo ženske glave na nojevem jajcu. Ustvaril ga je akademski slikar France Slana. V zadnjih letih so se tudi pri nas pojavile farme, na katerih vzgajajo noje, edine ptice, ki ne letajo, pri teku pa dosegajo izredne hitrosti, tudi do 65 km/h. Njihova posebnost so seveda tudi jajca.

Nojeva samica jih izleže med 25 in 30 na leto. Nojevo jajce je kralj med jajci. Vsebina ustreza 20 do 25 kokošjim. Je živilo s prehransko in kulinarično vrednostjo. Ima tudi biološko vrednost, saj je bogat vir esencialnih hranil, ki so nujna za normalno delovanje organizma. Če se boste odločili in nojevo jajce skuhali v trdo, boste za to potrebovali poldrugo uro ali 90 minut.
 

Drsanka za stoletnika

Matijo Cipurića iz Metlike privlači umetnost, pred veliko nočjo se navdušuje nad drsankami, značilnimi belokranjskimi pirhi. Jajca najprej skuha v čebulnih olupkih, da dobijo temno rjavo barvo, potem pa s praskanjem z nožičem ustvarja različne motive. Njegove drsanke se nekoliko razlikujejo od tistih, ki jih pripravljajo gospodinje v Beli krajini, predvsem motivi so bolj slikoviti.

Tako je ob 100. obletnici pisatelja Borisa Pahorja napravil drsanko z njegovim portretom, ustvarja pa še motive različnih mitoloških bitij, na eni je tudi pesnik, belokranjski rojak Oton Župančič. Leta 2014 je na razpisu Slovenskih novic prav ta pisanka zmagala.
 

Vipavski so najtrši

Simon Čermelj iz Vrtovina je ključavničar, a že od mladih nog se je spogledoval s kamnom in njegovo obdelavo. Ko je delal kot monter v Uralu, se je v kamen dobesedno zaljubil. Pravi, da je Ural en sam kamen in tam ima ljubitelj tega gradiva kaj videti. Našli bomo več kot 120 vrst kamna, med drugim najstarejše vulkanske kamenine. Tudi Vipavska dolina, od koder je doma, je znana po kamnu.

Že od nekdaj si je želel izdelati možnar, zato ga je izklesal. Tako jih ima zdaj že več kot 25, napravil pa je že okoli 150 izdelkov iz kamna, med drugim pirhe iz različnih kamnin. Pri klesanju in brušenju prav zaradi strukture kamna z različnimi barvnimi odtenki nastanejo različni lepi in zanimivi vzorci.
 

Vrnitev optimizma

Domžalski rezbar Marijan Vodnik zna s svojimi rezbarijami, ki nastajajo iz enega kosa lesa, torej niso lepljene ali kako drugače sestavljene, vedno prijetno presenetiti. Tokrat je z rezbarskim dletom in batom iz lesa ameriške katalpe ustvaril nenavadno jajce; svojo stvaritev poimenoval Vrnitev optimizma. Ameriška katalpa ali cigarar je okrasno drevo, ki izvira iz jugovzhoda ZDA, pozneje pa se je kot okrasno drevo razširila po vsem svetu.

Ameriška katalpa zraste v višino od 15 do 18 m in ima premer debla do enega metra. Drevo je priljubljeno zaradi lepih, trobentasto oblikovanih cvetov. V Sloveniji cveti med junijem in julijem, njen vonj pa naj bi odganjal muhe in komarje.