Posevke rešujemo z okopavanjem

Začelo se je obdobje tudi uradnega koledarskega poletja in čas počitnic, ko radi opravljamo zunanje aktivnosti. Takrat nas vreme še posebno zanima. V minulem tednu so bile povprečne dnevne temperature zraka med 21 in 24 °C, od 3 do 4 °C nad dolgoletnim povprečjem, najvišje dnevne temperature zraka pa so se približevale 30 °C. Vročinske lokalne nevihte so prinesle le nekaj malega dežja, žal so ponekod spet iztresale tudi točo in voda je zalivala kleti. Ob koncu tedna so ob prehodu hladne vremenske fronte temperature zraka postale nekoliko prijaznejše, gibale so se okoli 25 °C. Kmetijska tla in posevki so bili hvaležni za vsako kapljo dežja, ki so jo prinesle lokalne plohe in nevihte. Ob vstopu v nov teden pa se je vrnilo pravo poletno vreme, ki je z vsakim naslednjim dnem temperature zraka še nekoliko pojačalo. Prihaja torej nov vročinski val. Ob repu junija pred obalami zahodne Evrope skoraj nepremično vztraja ciklonsko območje, ki na svoji vzhodni strani potiska vroč zrak iznad severne Afrike proti zahodni in deloma osrednji Evropi. Hkrati se nad severnim in osrednjim delom Evrope krepi območje visokega zračnega tlaka, zato lahko v precejšnjem delu celine pričakujemo suho in sončno vreme. Najmočnejši vpliv afriške zračne mase je nad vzhodno Španijo, zahodnim delom Alp, Francijo, Beneluksom in deloma Nemčijo. Marsikje bo več kot 10 °C topleje, kot je normalno za konec junija. Najvišja dnevna temperatura zraka po nižinah bo krepko presegla 30 °C, krajevno bo morda dosegla 40 °C. Na skrajnem severu in v precejšnjem delu vzhodne Evrope pa bo prevladovalo sveže in nestanovitno vreme, ker bo to območje pod vplivom hladne zračne mase v višinah. Predvidoma se bo vročinski val proti koncu tedna pomikal proti vzhodni Evropi, a bo že nekoliko oslabel.

Vroči dnevi in tople noči

Prihajajo vroči dnevi. V klimatologiji so to dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Klimatologi vremensko dogajanje letos primerjajo s koledarskim poletjem 2015. V Parizu se je takrat temperatura povzpela do 39,7 °C in v Londonu do 36,7; v Nemčiji je bil s 40,3 °C dosežen nov rekord. V Sloveniji je vročina dosegla vrh nekaj dni pozneje kot v zahodni Evropi; 7. julija smo ponekod namerili več kot 35 °C. Značilnost vročinskega vala v začetku julija 2015 so bila tudi posamezna izjemno topla jutra. Marsikje so bile noči med najtoplejšimi v zadnjih 20 letih. O tropski noči govorimo, kadar najnižja jutranja temperatura zraka ne pade pod 20 °C. Tropske noči so najpogostejše v večjih mestih ter ob morju, značilne pa so tudi za kraje, ki so nekoliko dvignjeni od nižinskih predelov. Dvig poletne temperature zraka vpliva na relativno velik porast toplih dni. Tropske noči so bile na začetku in sredi 20. stoletja, z izjemo na Obali, redek pojav. V zadnjih letih pa je v nekaterih mestih to že vsakoleten pojav, tako da je ponekod že statistično značilen.

Vročina in živali

Ob vročih dneh vročinski stres močno obremenjuje tudi živali. Toplotni vlažnostni indeks, kazalnik vročinskega stresa, prilagojen za govedorejo (v mednarodnem prostoru znan s kratico THI), že od začetka junija skoraj neprekinjeno vztraja nad vrednostmi, ki izražajo veliko tveganje za govedo na prostem. Varujmo dragoceno senco na pašnikih, kamor se lahko živali umaknejo pred žgočim soncem.

Sušni stres

Začetek razvoja koruze se je že začel z mokroto in hladom. Marsikje je bila prav zaradi neugodnih vremenskih razmer posejana z zamudo. Prav zato na poljih opazimo posevke, ki šele nizajo prvih nekaj listov, kakor tudi že visoke 50 cm in več. Vsi posevki brez izjem že doživljajo vročinski in tudi sušni stres, še toliko bolj, ker v razvojni fazi rasti njihova listna masa slabo pokriva tla, zato so ta še bolj izpostavljena pripeki in izsuševanju. Po priporočilih kmetijskih svetovalcev bosta imeli letos pravočasno dognojevanje in medvrstno okopavanje izjemno velik pomen pri razvoju posevkov. Medvrstno okopavanje zmanjša zapleveljenost, rahlja tla, preprečuje kapilarni dvig in s tem zmanjša izgubo vlage, preprečuje izgubo hranil, dovaja zrak v zbita tla ter omogoča boljšo mikrobno aktivnost in razvoj korenin ter poveča vpojno sposobnost tal ob močnejših padavinah.