UJMA
Poškodovana je, ni pa v kritičnem stanju
Nanjo je padlo nekaj sosednjega drevja, je povedala županja.
Odpri galerijo
Pod Najevsko lipo, rečejo ji tudi mater vseh slovenskih lip, od leta 1991 vsako leto poleti poteka zdaj že tradicionalno srečanje slovenskih državnikov in politikov. FOTO: Mateja Kotnik
ČRNA NA KOROŠKEM – Ujma, ki je po Sloveniji pustošila v začetku tedna, je poškodovala tudi najdebelejše drevo v državi, Najevsko lipo. Županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak je pojasnila, da je na lipo, ki velja za naravno vrednoto državnega pomena, padlo nekaj sosednjega drevja. »Ni v kritičnem stanju, je pa poškodovana,« je poudarila. Domačin, na katerega zemljišču stoji Najevska lipa, je že poklical na Zavod RS za varstvo narave, drevo pa si bodo prišli ogledat v ponedeljek, nato naj bi stekla sanacija.
Najevska lipa raste ob domačiji Osojnik, po domače Najevnik, na Ludranskem vrhu južno od Črne na Koroškem. Je najdebelejše drevo v Sloveniji. Obseg debla je nekoč meril 11,24 metra, a je leta 1980 propadel del starega oboda debla. Leta 1993 je tako obseg debla meril 10,56 metra, v letu 2006 pa 10,70 metra, piše na spletni strani zavoda za varstvo narave.
Najevska lipa je bila leta 1993 sanirana, takrat so odstranili trhel in vlažen les iz notranjosti drevesa in s tem upočasnili nadaljnje propadanje, vrhove v krošnji pa so učvrščili z varnostnimi vezmi.
Najevska lipa raste ob domačiji Osojnik, po domače Najevnik, na Ludranskem vrhu južno od Črne na Koroškem. Je najdebelejše drevo v Sloveniji. Obseg debla je nekoč meril 11,24 metra, a je leta 1980 propadel del starega oboda debla. Leta 1993 je tako obseg debla meril 10,56 metra, v letu 2006 pa 10,70 metra, piše na spletni strani zavoda za varstvo narave.
Zasadili so jo Turki
Danes enotno deblo je domnevno zraslo iz sedmih debel, česar pa ne bomo nikoli zagotovo vedeli, saj je drevo danes votlo. V višino sega 24 metrov, njegovo starost pa ocenjujejo na okoli 700 let. Po legendi so jo zasadili Turki.Najevska lipa je bila leta 1993 sanirana, takrat so odstranili trhel in vlažen les iz notranjosti drevesa in s tem upočasnili nadaljnje propadanje, vrhove v krošnji pa so učvrščili z varnostnimi vezmi.
