PREVOZNA PLATFORMA
Poslanci: Dobrodošel, Uber!
DZ je prižgal zeleno luč podlagi za prevozne platforme.
Odpri galerijo
FOTO: Callaghan O'hare, Reuters
DZ je danes s 50 glasovi za in 36 glasovi proti sprejel predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim prinaša podlago za delovanje platform za prevoze, kot je Uber. Novelo so podprle stranke SDS, SMC, Desus, SNS in poslanska skupina nepovezanih poslancev, medtem ko so ji nasprotovale opozicijske SD, Levica, SAB in LMŠ.
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, je predlagana novela zakona namenjena predvsem mobilnosti z uporabo digitalnih tehnologij, poenostavitvi sistema subvencioniranih vozovnic in poenostavitvi pridobivanja vozovnice za kategorizirane športnike.
Mihael Prevc (NSi) je dejal , da bi novela zakona omogočila poenostavitev in digitalizacijo storitev taksijev. Uvedba mobilnih aplikacij bi po njegovi oceni prinesla tudi prepotrebno transparentnost, saj bi te zabeležile morebitne poskuse goljufij.
Mateja Udovč (SMC) meni, da se bo z novelo zakona ponudnikom prevoznih storitev omogočilo, da se lahko pri svojem delu oprejo na moderno tehnologijo in tako izboljšajo učinkovitost.
Bojan Podkrajšek (SDS) je pojasnil, da v SDS predlog novele podpirajo, ker pomeni napredek v smeri digitalizacije in prinaša transparentnost na področju prevozov s taksiji. Prepričani so, da zakon omogoča, da se bo na področju teh prevozov upoštevala slovenska delovnopravna zakonodaja. Prav tako novela po njegovih besedah onemogoča ustvarjanje monopolov ter ne prinaša nelojalne konkurence.
Vodja nepovezanih poslancev Janja Sluga je prepričana, da bodo spremembe zakona ustvarile nove priložnosti na področju mobilnosti za potrošnike in za podjetnike in bodo prispevale k ustvarjanju novih delovnih mest. Nepovezane poslance tudi veseli, da so v noveli določene minimalne zahteve in varovalke, ki jih morajo izpolnjevati aplikacije za ponujanje prevozov in sami izvajalci prevozov.
V opozicijskem SNS pa menijo, da je skrajni čas, da slovenska politika stopi v korak s časom, je dejal Dušan Šiško. Obenem se jim zdi pomembno, da bodo morala biti tovrstna podjetja registrirana v Sloveniji, kar pomeni, da bodo plačevala davek.
Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gre pri predlagani spremembi za lobistično zakonodajo, ki je pripravljena po meri ameriške družbe Uber. Kot je poudaril, Uber svojih voznikov ne zaposluje, njegova ideja pa je, da se prekarni delavci v platformo vključujejo brez najosnovnejših pravic. Prihod Uberja bo po mnenju Kordiša uničil slovenske taksiste in njihove družine.
Z dopolnilom Levice se je med drugim strinjal Edvard Pavlič (LMŠ), ki je prav tako mnenja, da je predlagana novela preveč prilagojena Uberju. Izpostavil je, da v Sloveniji že imamo podjetja, ki delujejo podobno kot Uber, a se zanje ni prilagajala zakonodaje. Opozoril je tudi, da se bosta še povečala prekarizacijo in možnost zlorab.
Če bi bil zakon resnično tako dober, kot pravijo predlagatelji, mu po mnenju Dejana Židana (SD) ne bi nasprotovalo toliko déležnikov in civilnodružbenih gibanj. Predlagane rešitve bodo tudi po njegovi oceni zvišale prekarizacijo delovnih razmerij, platforme, ki se bodo po sprejetju tega zakona lahko uveljavile, pa pomenijo sistem izžemanja delavcev.
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, je predlagana novela zakona namenjena predvsem mobilnosti z uporabo digitalnih tehnologij, poenostavitvi sistema subvencioniranih vozovnic in poenostavitvi pridobivanja vozovnice za kategorizirane športnike.
V koalicijskih poslanskih skupinah so predlagane spremembe zakona enotno podpirali
Mihael Prevc (NSi) je dejal , da bi novela zakona omogočila poenostavitev in digitalizacijo storitev taksijev. Uvedba mobilnih aplikacij bi po njegovi oceni prinesla tudi prepotrebno transparentnost, saj bi te zabeležile morebitne poskuse goljufij.
Mateja Udovč (SMC) meni, da se bo z novelo zakona ponudnikom prevoznih storitev omogočilo, da se lahko pri svojem delu oprejo na moderno tehnologijo in tako izboljšajo učinkovitost.
Bojan Podkrajšek (SDS) je pojasnil, da v SDS predlog novele podpirajo, ker pomeni napredek v smeri digitalizacije in prinaša transparentnost na področju prevozov s taksiji. Prepričani so, da zakon omogoča, da se bo na področju teh prevozov upoštevala slovenska delovnopravna zakonodaja. Prav tako novela po njegovih besedah onemogoča ustvarjanje monopolov ter ne prinaša nelojalne konkurence.
Vodja nepovezanih poslancev Janja Sluga je prepričana, da bodo spremembe zakona ustvarile nove priložnosti na področju mobilnosti za potrošnike in za podjetnike in bodo prispevale k ustvarjanju novih delovnih mest. Nepovezane poslance tudi veseli, da so v noveli določene minimalne zahteve in varovalke, ki jih morajo izpolnjevati aplikacije za ponujanje prevozov in sami izvajalci prevozov.
V opozicijskem SNS pa menijo, da je skrajni čas, da slovenska politika stopi v korak s časom, je dejal Dušan Šiško. Obenem se jim zdi pomembno, da bodo morala biti tovrstna podjetja registrirana v Sloveniji, kar pomeni, da bodo plačevala davek.
Novele zakona pa niso podprli v opozicijskih poslanskih skupinah Levice, LMŠ, SD in SAB
Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gre pri predlagani spremembi za lobistično zakonodajo, ki je pripravljena po meri ameriške družbe Uber. Kot je poudaril, Uber svojih voznikov ne zaposluje, njegova ideja pa je, da se prekarni delavci v platformo vključujejo brez najosnovnejših pravic. Prihod Uberja bo po mnenju Kordiša uničil slovenske taksiste in njihove družine. Z dopolnilom Levice se je med drugim strinjal Edvard Pavlič (LMŠ), ki je prav tako mnenja, da je predlagana novela preveč prilagojena Uberju. Izpostavil je, da v Sloveniji že imamo podjetja, ki delujejo podobno kot Uber, a se zanje ni prilagajala zakonodaje. Opozoril je tudi, da se bosta še povečala prekarizacijo in možnost zlorab.
Če bi bil zakon resnično tako dober, kot pravijo predlagatelji, mu po mnenju Dejana Židana (SD) ne bi nasprotovalo toliko déležnikov in civilnodružbenih gibanj. Predlagane rešitve bodo tudi po njegovi oceni zvišale prekarizacijo delovnih razmerij, platforme, ki se bodo po sprejetju tega zakona lahko uveljavile, pa pomenijo sistem izžemanja delavcev.
