KOCKA JE PADLA
Poslanci podprli zakonska predloga za omejitev delovanja t. i. vard
Na glasovanju je bilo prisotnih 84 poslancev, predlog jih je podprlo 48.
Odpri galerijo
Štajerska varda. FOTO: arhiv
Poslanci so na današnji seji DZ z 48 glasovi za in enim proti podprli dopolnitve zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o nadzoru državne meje, ki so ga v opozicijskih SD, LMŠ in SAB predlagali z namenom omejitve delovanja paravojaških enot oziroma t. i. vard. Na glasovanju je bilo sicer prisotnih 84 poslancev.
Dopolnitev zakona o nadzoru državne meje posameznikom in skupinam prepoveduje nadzorovanje državne meje, ki bi bilo podobno policijskim nalogam. Prepovedano je tudi oviranje policije pri nadzoru meje in spodbujanje ali organiziranje varovanja državne meje. Dopolnitve zakona o varstvu javnega reda in miru pa med drugim prepovedujejo vzbujanje videza uradnih ali vojaških oseb z nošenjem in razkazovanjem orožja ter z nošenjem maskirnih oblačil in obutve. Gre sicer za prenovljena predloga zakonov, ki ju je že v preteklosti vložilo notranje ministrstvo, takrat pod vodstvom Boštjana Poklukarja.
Poslanec SDS Branko Grims je v obrazložitvi glasu izpostavil, so spremembe zakonov nepotrebne, saj da problematiko rešuje že obstoječa zakonodaja, treba jo je le dosledno izvajati, za kaj pa je v prvi vrsti odgovorna policija.
Predlogoma niso bili naklonjeni niti v poslanski skupini SNS. Kot je v predstavitvi stališča dejal poslanec Jani Ivanuša, je samoorganiziranje naroda dovoljeno. Policija po njegovih besedah dela dobro, vendar kljub temu v zadostni meri ne obvladuje določenih situacij, ki se nanašajo predvsem na nezakonite prehode meje.
Po oceni poslanca LMŠ Rudija Medveda je delovanje paravojaških skupin ekscesno in v posmeh pojmu nacionalne varnosti, določenem z ustavo. »Nacionalna varnost je in mora biti izključno v pristojnosti državne oblasti,« je poudaril in napovedal podporo novelama.
»Delovanje paravojaških formacij in vaških straž moramo prepovedati oziroma njihova ravnanja sankcionirati ter varnostnim organom zagotoviti pravno podlago za ukrepanje,« je izpostavila vodja poslancev SMC Janja Sluga. V SMC so sicer pričakovali, da bo nov predlog zakona pripravilo resorno ministrstvo, a ker se na njihova opozorila odzvalo, so se po njenih besedah odločili, da podprejo opozicijska predloga.
Poslanka SD Bojana Muršič je pripomnila, da zakonske rešitve najbrž niso idealne. Kot je dejala, iščejo optimalne rešitve, s katerimi bodo prebivalcem prihranili vznemirjajoče se dogodke formacij zamaskiranih ljudi z orožjem v rokah, ki korakajo pod okni njihovih hiš ali jih celo legitimirajo.
»Gre morda za manjšo spremembo dveh zakonov, ampak po mnenju SAB za izjemno pomembno simbolno sporočilo. Simbolno sporočilo, s katerim povemo, do tukaj je meja in ta meja se ne prestopi,« je dejala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.
Tudi v DeSUS podpirajo dopolnitve zakonodaje na način, ki bo omogočal bolj odločno ukrepanje zoper izzivalna ravnanja posameznikov. Kot pravi poslanec Robert Polnar, funkcionalna demokracija ni nikoli spontana, ampak je vedno nadzirana ter določene okvire in omejitve, zato se država mora odzvati.
Nadzor državne meje po besedah poslanca NSi Blaža Pavlina ne more biti stvar navdiha posameznika ali pa samoorganiziranih vard. Te si s svojim delovanjem zgolj povečujejo medijsko pozornost, ki si je ne zaslužijo, problema nezakonitih migracij in pritiska na južno mejo pa ne bodo odpravile, je dejal. V NSi se zato strinjajo z rešitvami zakona, a obenem poudarjajo, da do pojava vard ne bi prišlo, če bi pravočasno aktivirali 37.a člen zakona o obrambi.
Do sprememb pa so kritični v Levici, kjer menijo, da je problem nejasna definicija novih prekrškov. »Nekatere od novih prekrškovnih določb so napisane tako, da se jih lahko uporablja tudi širše, na primer za sankcioniranje kakršnegakoli aktivizma ob meji, od naravovarstvenikov do borcev za pravice beguncev,« je dejala poslanka Levice Nataša Sukič. Predlogov zakonov poslanci Levice niso niso ne podprli niti nasprotovali.
Dopolnitev zakona o nadzoru državne meje posameznikom in skupinam prepoveduje nadzorovanje državne meje, ki bi bilo podobno policijskim nalogam. Prepovedano je tudi oviranje policije pri nadzoru meje in spodbujanje ali organiziranje varovanja državne meje. Dopolnitve zakona o varstvu javnega reda in miru pa med drugim prepovedujejo vzbujanje videza uradnih ali vojaških oseb z nošenjem in razkazovanjem orožja ter z nošenjem maskirnih oblačil in obutve. Gre sicer za prenovljena predloga zakonov, ki ju je že v preteklosti vložilo notranje ministrstvo, takrat pod vodstvom Boštjana Poklukarja.
Poslanec SDS Branko Grims je v obrazložitvi glasu izpostavil, so spremembe zakonov nepotrebne, saj da problematiko rešuje že obstoječa zakonodaja, treba jo je le dosledno izvajati, za kaj pa je v prvi vrsti odgovorna policija.
Predlogoma niso bili naklonjeni niti v poslanski skupini SNS. Kot je v predstavitvi stališča dejal poslanec Jani Ivanuša, je samoorganiziranje naroda dovoljeno. Policija po njegovih besedah dela dobro, vendar kljub temu v zadostni meri ne obvladuje določenih situacij, ki se nanašajo predvsem na nezakonite prehode meje.
Po oceni poslanca LMŠ Rudija Medveda je delovanje paravojaških skupin ekscesno in v posmeh pojmu nacionalne varnosti, določenem z ustavo. »Nacionalna varnost je in mora biti izključno v pristojnosti državne oblasti,« je poudaril in napovedal podporo novelama.
»Delovanje paravojaških formacij in vaških straž moramo prepovedati oziroma njihova ravnanja sankcionirati ter varnostnim organom zagotoviti pravno podlago za ukrepanje,« je izpostavila vodja poslancev SMC Janja Sluga. V SMC so sicer pričakovali, da bo nov predlog zakona pripravilo resorno ministrstvo, a ker se na njihova opozorila odzvalo, so se po njenih besedah odločili, da podprejo opozicijska predloga.
Poslanka SD Bojana Muršič je pripomnila, da zakonske rešitve najbrž niso idealne. Kot je dejala, iščejo optimalne rešitve, s katerimi bodo prebivalcem prihranili vznemirjajoče se dogodke formacij zamaskiranih ljudi z orožjem v rokah, ki korakajo pod okni njihovih hiš ali jih celo legitimirajo.
»Gre morda za manjšo spremembo dveh zakonov, ampak po mnenju SAB za izjemno pomembno simbolno sporočilo. Simbolno sporočilo, s katerim povemo, do tukaj je meja in ta meja se ne prestopi,« je dejala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.
Tudi v DeSUS podpirajo dopolnitve zakonodaje na način, ki bo omogočal bolj odločno ukrepanje zoper izzivalna ravnanja posameznikov. Kot pravi poslanec Robert Polnar, funkcionalna demokracija ni nikoli spontana, ampak je vedno nadzirana ter določene okvire in omejitve, zato se država mora odzvati.
Nadzor državne meje po besedah poslanca NSi Blaža Pavlina ne more biti stvar navdiha posameznika ali pa samoorganiziranih vard. Te si s svojim delovanjem zgolj povečujejo medijsko pozornost, ki si je ne zaslužijo, problema nezakonitih migracij in pritiska na južno mejo pa ne bodo odpravile, je dejal. V NSi se zato strinjajo z rešitvami zakona, a obenem poudarjajo, da do pojava vard ne bi prišlo, če bi pravočasno aktivirali 37.a člen zakona o obrambi.
Do sprememb pa so kritični v Levici, kjer menijo, da je problem nejasna definicija novih prekrškov. »Nekatere od novih prekrškovnih določb so napisane tako, da se jih lahko uporablja tudi širše, na primer za sankcioniranje kakršnegakoli aktivizma ob meji, od naravovarstvenikov do borcev za pravice beguncev,« je dejala poslanka Levice Nataša Sukič. Predlogov zakonov poslanci Levice niso niso ne podprli niti nasprotovali.
