Poslanci potrdili državna proračuna, porabo bo rekordna
DZ je danes potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba bo leta 2025 s 17,1 milijarde evrov najvišja doslej, leta 2026 bo še nekoliko porasla. Vlada je upoštevala ponovno vzpostavitev evropskih fiskalnih pravil, primanjkljaj se bo prihodnje leto povzpel do 1,9 milijarde evrov, zatem naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov.
Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je DZ potrdil nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je v torek povedal, da se odhodki povečujejo za 1,3 milijarde evrov na 17,1 milijarde evrov, pri čemer se za 130 milijonov evrov povečujejo stroški dela, kar je posledica plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu.
Po novem so načrtovani tudi višji prihodki, znašali bodo 15,2 milijarde evrov. Na to rast bodo med drugim vplivale začasne namenske dajatve, ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih avgustovskih poplavah. Boštjančič je med njimi navedel zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedbo davka na bilančno vsoto bank, vlada pa po njegovih besedah načrtuje tudi rast prilivov od trošarin.
Za leto 2026 pa je načrtovanih 15,9 milijarde evrov in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se z 2,6 odstotka BDP v letu 2025 znižal na 1,6 odstotka BDP v letu 2026.
V ospredju proračunov ukrepi za obnovo po lanskih poplavah
Poleg tega je vlada v postopku obravnave med prioritetami omenjala ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike.
V opoziciji so bili kritični. Opozarjali so na zaostrovanje geopolitičnih napetosti in pogrešali ustrezen odziv vlade. Menili so tudi, da sta proračuna slaba in odpirata vrata netransparentni porabi. V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot optimistične. Kljub zaostrenim razmeram je vlada vse prioritetne naloge uspešno vključila v proračun za prihodnji dve leti, je bila zadovoljna Andreja Kert (Svoboda).
Leta 2025 se bo država lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.
Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, kar po navedbah finančnega ministrstva pomeni dobrih 100 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov in posledično več razpoložljivega dohodka za ljudi.
Kdaj letni dodatek za upokojence?
Upokojenci bodo letni dodatek prihodnje leto prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal med 155 in 465 evrov, kar je pet evrov več kot letos. Da zaradi uskladitve pokojnin ne bi padli v višji razred in s tem prejeli nižji dodatek, predlog novele zakona določa tudi nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka.
Z zakonom po izvrševanju proračuna se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
