PO DVEH LETIH
Poslanci potrdili spremembe meja volilnih okrajev, Pahor navdušen
Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in DeSUS, ki so danes predlog tudi podprli.
Odpri galerijo
FOTO: Tomi Lombar/delo
Po več kot dveh letih, odkar je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so poslanci danes s 45 glasovi za in 28 proti sprejeli novelo zakona o določitvi volilnih enot, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev. Odločitev je bila sprejeta brez konsenza o tem, ali spremembe dejansko odpravljajo ugotovljeno neustavnost.
Potem ko je ustavno sodišče pred več kot dvema letoma zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so imeli poslanci na volji dve poti za uresničitev odločbe. Ena je šla v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe neobveznega prednostnega glasu, a sta dva tovrstna predloga v DZ propadla, ker nista prejela potrebne dvotretjinske večine.
Decembra lani je tako skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS v DZ vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila v DZ dovolj podpora navadne večine.
Kot je v današnji razpravi v imenu predlagateljev spomnil Branko Grims (SDS), je ustavno sodišče opozorilo na prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo že 1 proti 3,73. Predlagatelji zdaj za uskladitev z ustavno odločbo predvidevajo spremembe v 15 volilnih okrajih, razmerje med najmanjšim in največjim pa bi po novem znašalo 1 proti 2,7.
Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in Desusa, ki so danes predlog tudi podprli. Poleg njih je predlog dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi, ki so sicer bolj naklonjeni ukinitvi okrajev, a so predlog kot minimalni politični kompromis podprli.
Proti pa so glasovali poslanci Levice, SAB, večinsko LMŠ, ter po en poslanec SNS in Desusa. Nasprotniki sprememb so opozarjali, da predlog ne odpravlja ugotovljene neustavnosti. Slišati je bilo tudi očitke, da predlog ni nastal v sodelovanju s stroko, opozicijo in lokalnimi skupnostmi in je narejen po meri SDS.
Predsednik republike Borut Pahor, ki je bil velik pobudnik prizadevanj za izpolnitev ustavne odločbe o volilni zakonodaji, je današnje sprejetje sprememb volilnih okrajev v izjavi za STA označil kot uspeh celotne slovenske politike. Obenem pa prinaša olajšanje, »saj bo poslej veliko lažje sprejemati odločitve, vezane na izvedbo volitev«.
Potem ko je ustavno sodišče pred več kot dvema letoma zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so imeli poslanci na volji dve poti za uresničitev odločbe. Ena je šla v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe neobveznega prednostnega glasu, a sta dva tovrstna predloga v DZ propadla, ker nista prejela potrebne dvotretjinske večine.
Decembra lani je tako skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS v DZ vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila v DZ dovolj podpora navadne večine.
Državni zbor je z 80 glasovi za in devetimi proti sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, s katero sta poslanca manjšin predlagala poenostavitev sistema volitev predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. Po novem bo t. i. sistem borda, ki je po splošni oceni zastarel in volivcem nerazumljiv, zamenjal enokrožni večinski volilni sistem. Veljavni sistem borda je namreč zapleten. Pripadniki narodnih skupnosti svoje predstavnike volijo tako, da na glasovnici označijo prednostni vrstni red s številkami od 1 naprej, kandidatu pa se za vsako prvo mesto dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici. Točke se nato seštevajo, izvoljen pa je kandidat z največ točkami.
Po večinskem volilnem sistemu, ki ga prinaša novela, bo volivec glasoval samo za enega kandidata, zmagal pa bo tisti, ki bi zbral največje število glasov.
Po večinskem volilnem sistemu, ki ga prinaša novela, bo volivec glasoval samo za enega kandidata, zmagal pa bo tisti, ki bi zbral največje število glasov.
Kot je v današnji razpravi v imenu predlagateljev spomnil Branko Grims (SDS), je ustavno sodišče opozorilo na prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo že 1 proti 3,73. Predlagatelji zdaj za uskladitev z ustavno odločbo predvidevajo spremembe v 15 volilnih okrajih, razmerje med najmanjšim in največjim pa bi po novem znašalo 1 proti 2,7.
Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in Desusa, ki so danes predlog tudi podprli. Poleg njih je predlog dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi, ki so sicer bolj naklonjeni ukinitvi okrajev, a so predlog kot minimalni politični kompromis podprli.
Proti pa so glasovali poslanci Levice, SAB, večinsko LMŠ, ter po en poslanec SNS in Desusa. Nasprotniki sprememb so opozarjali, da predlog ne odpravlja ugotovljene neustavnosti. Slišati je bilo tudi očitke, da predlog ni nastal v sodelovanju s stroko, opozicijo in lokalnimi skupnostmi in je narejen po meri SDS.
