Poslanci sprejeli novi protikoronski zakon: nekateri členi dvigajo prah
Poslanci državnega zbora so s 46 za in 42 proti sprejeli protikoronski zakon z dodatnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije covida 19. Ta prinaša nove dodatke za najbolj ranljive, uvaja odškodninsko odgovornost za primer zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu 19, duhove buri zvišanje zgornje meje uvrščanja zdravnikov v plačne razrede. Zakon naj bi bil vreden okoli 280 milijonov evrov.
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida 19 je dopoldne poslancem predstavil finančni minister Andrej Šircelj. Med novostmi je izpostavil odškodninsko odgovornost za primere zapletov pri cepljenju proti covidu 19.
Odškodnina za neželene učinke po cepljenju
»Čeprav je cepljenje najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti covidu 19, pa lahko v redkih primerih pride do resnih nezaželenih učinkov, zato se uvaja odškodninska odgovornost,« je pojasnil. Uvaja se tudi povračilo škode tistim, ki jim je škodo na zdravju povzročila uporaba zdravila proti covidu 19. Predvideno je podaljšanje nekaterih ukrepov, ki se sicer letos iztekajo. Neizrabljeni lanski dopust bo mogoče koristiti do 1. aprila 2022, tistega za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta. Turistični boni iz lanskega junija bodo veljavni do konca junija 2022, do takrat bo država tudi še izplačevala po 500 evrov za vsakega novorojenega otroka.
Na področju varovanja zdravja se med drugim podaljšujejo možnost prerazporejanja zdravstvenega kadra, financiranje telemedicinske obravnave ter možnost koriščenja treh dni odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika, na področju gospodarstva pa je Šircelj izpostavil novi ukrep kreditiranja podjetij preko Slovenskega podjetniškega sklada.
Stroški hitrih testov se bodo delodajalcem krili iz proračuna, novost je tudi mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah.
Solidarnostni dodatki kmetom in upokojencem
Novi interventni zakon prinaša tudi izplačilo novih enkratnih solidarnostnih dodatkov, med drugim upokojencem in kmetom. Upokojenci bodo dodatek prejeli v treh različnih višinah, ki pa so po oceni Mihe Kordiša (Levica) določene nepravično.
»Ponovno so tukaj ukrepi za ljudi,« je o predlogu zakona dejal Marko Pogačnik (SDS). Spomnil je, da je DZ doslej sprejel že devet interventnih zakonov za omilitev in odpravo posledic covida-19 z ukrepi, ki so bili učinkoviti in uspešni. To po njegovih besedah dokazujejo številke o nadpovprečni gospodarski rasti med državami članicami EU ter eni najnižjih stopenj brezposelnosti.
Opozicija kritična
Večjemu delu opozicije se zdi najbolj sporno načrtovano zvišanje zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov za šest plačnih razredov. »Takšna sprememba, ki posega v sistem plač v javnem sektorju, se nikakor ne more sprejemati v interventnem zakonu,« je menila Andreja Zabret (LMŠ). Da gre za podiranje plačnega sistema, ki ga je uvedla druga Janševa vlada, je menila tudi Alenka Bratušek (SAB). »Se res mudi, da bo zdravnik, ki že sedaj dobiva 15.000 evrov plače, dobil še 1000 evrov več?« je vprašal Kordiš in opozoril, da je ta določba pisana na kožo ozkemu delu najbolj privilegiranih ljudi znotraj zdravniškega ceha. Tudi Zabretova je opozorila, da se bodo plače zvišale le določeni skupini zdravnikov, medtem ko se na mlade zdravnike očitno pozablja.
Podobne pomisleke ima Dejan Židan (SD): »Zakaj imamo mi že zdravstveni sistem? Zato, da zagotavljamo vedno višje plače vedno večjemu številu zdravstvenih delavcev ali enostavno samo zato, da bolnim ljudem omogočimo zdravljenje?« Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Robert Cugelj je sicer pojasnil, da bodo na podlagi te določbe odprli socialni dialog o tarifnemu delu kolektivne pogodbe, v katerega so vključeni tudi mlajši zdravniki, specializanti in vsi ostali. »Ne gre samo za elite,« je zagotovil.
Igor Peček (LMŠ) je ugotovil, da predlog zakona vsebuje nekatere nujne ukrepe za pomoč najranljivejšim, a hkrati opozoril, da v njem ni potrebnih ukrepov za pomoč najbolj prizadetim gospodarskim panogam. »Ne verjamem, da bomo s turističnimi boni rešili industrijo srečanj, sejemsko dejavnost,« je dejal.
Vlada je sprva predvidela, da bi lahko v času resne in utemeljene nevarnosti hitrega širjenja covida 19 ukrepe za pogojevanje zbiranja ljudi, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, prometa blaga ali izvajanja storitev določala kar z odloki. Te člene je odbor za finance prejšnji teden iz zakonskega besedila črtal.
