Poslanka Meira Hot za ukinitev uporabe vinjet na tej cesti, Bratuškova odgovarja
Poslanka Socialnih demokratov Meira Hot je pred časom na ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek naslovila poslansko pobudo v zvezi z ukinitvijo vinjet na hitri cesti Škofije–Koper.
Ker z odgovorom ni bila zadovoljna, je na ministrico v teh dneh naslovila zahtevo za dopolnitev odgovora oziroma »poglobljen razmislek o ukinitvi obvezne uporabe vinjet za osebna vozila na celotni trasi hitrih cest od mejnega prehoda Škofije do Izole.«
Poslanka Hotova, ki prihaja iz Primorske, je prepričana, da vinjete na tem delu ceste prinašajo več negativnih učinkov kot pozitivnih.
Izpostavljamo nekaj poudarkov Meire Hot:
• »Vinjetni režim evidentno in po nepotrebnem ustvarja velike logistične težave za lokalno prebivalstvo. V izogib nakupu vinjete se namreč ogromno voznikov preusmeri na lokalne in regionalne ceste skozi naselja, namesto da bi uporabljali hitre ceste, ki so dejansko namenjene tranzitnemu prometu. Prav premoščanju takšnih situacij je bila posebej namenjena dograditev predora Markovec, vendar brez učinka.«
• »Ukinitev vinjet bi zagotovo pomenila ukrep v duhu Osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki sta se v njem dogovorili za omogočanje avtocestnih povezav z namenom spodbujanja čezmejnega pretoka in vsestranskega sodelovanja.«
• »Negativen vpliv beležijo tudi slovenski ponudniki turističnih storitev in nanje opozarjajo tudi občina Trst in Deželni svet Furlanije. Vinjetni režim namreč odvrača predvsem potencialne kratkoročne obiske Pirana, ki težko racionalizirajo plačilo vinjete.«
»Morda slišimo argumente, da bi se s tem manj denarja prineslo v državni proračun, vendar je takšno razmišljanje ozkogledno. Turizem ima namreč bistveno višji potencial za polnjenje državnega proračuna in druge multiplikativne učinke, ki presežejo izpad zaradi ukinitve vinjet na tem delu cestnega omrežja.«
Medtem ko Hotova pravi, da je poslanska pobuda v korist slovenskemu turizmu in gospodarstvu ter bi krepila sosedske odnose med državama in Istrani, pa ji Bratuškova odgovarja, da ministrstvo za infrastrukturo v trenutnem cestninjenju ne vidi negativnih vplivov.
Izpostavljamo nekaj poudarkov ministrice Bratuškove kot odgovor poslanki Meiri Hot.
• »S prehodom na vinjetni sistem cestninjenja je bil vzpostavljen enotni sistem cestninjenja, kar je pomenilo enotni režim cestninjenja in posledično enako obravnavo vseh uporabnikov cestninskega cestnega omrežja. Z uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja je postala uporaba vinjet obvezna za vse avtoceste in hitre ceste v upravljanju družbe DARS, d. d., kar je resnično pomenilo obvezno uporabo vinjet tudi na nekaterih odsekih, ki pred vzpostavitvijo tega sistema niso bili cestninjenji. Tako je vinjetni sistem cestninjenja zagotovil nediskriminatorno obravnavo vseh uporabnikov cestninskih cest.«
• »Cestnina je glavni vir sredstev, iz katerih se plačujejo vsa dolgoročna posojila, najeta za izgradnjo celotnega omrežja avtocest in hitrih cest (v preteklosti in sedanjosti), tudi hitrih cest H5 in H6. Ob navedenem je treba opozoriti tudi na dejstvo, da bi izvzem obeh hitrih cest H5 in H6 iz vinjetnega sistema cestninjenja spodbudil vrsto novih zahtev in pobud za uvedbo izjem tudi na preostalem cestninskem omrežju, kar bi vodilo v razpad enotnega sistema cestninjenja osebnih vozil, ki je bilo vzpostavljeno z uvedbo vinjetnega sistema cestninjenja 1. 7. 2008.«
• »V Osimskih sporazumih ni najti nobene določbe, iz katere bi lahko izpeljali obvezo katere koli države pogodbenice, da na obmejnem območju ne uvaja cestnin. Določbe same Pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo se na promet ne nanašajo. Sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo pa v 5. členu določa le, da bosta strani z namenom olajšanja cestnega prometa povezali avtomobilsko cesto Benetke–Trst–Gorica–Trbiž s cestami Nova Gorica–Postojna–Ljubljana, Fernetiči–Postojna in Hrpelje–Kozina–Reka.«
• »V zvezi z domnevno negativnimi vplivi, ki naj bi jih zaradi trenutnega režima beležili slovenski turistični ponudniki, menimo, da gre za vnaprejšnje in nepreverjene ocene, družba DARS, d. d., pa ocenjuje, da bi tudi v primeru, če bi do njih res prišlo, bili vplivi minimalni v primerjavi s škodo, ki bi jo povzročila uveljavitev pobude. Glede na predhodne navedbe in številne izkazane pozitivne učinke vinjetnega sistema cestninjenja se zato na ministrstvu ne moremo strinjati z oceno, da je vinjetni sistem cestninjenja tisti dejavnik, ki negativno vpliva na lokalno okolje ter povzroča škodo tamkajšnjim prebivalcem, obalnemu gospodarstvu in turizmu.«
Ker poslanka z odgovorom ni bila zadovoljna, češ da ne gre »zgolj za pavšalno oceno stanja in prisluh pritožbam peščice«, temveč »za splošno blaginjo lokalnega prebivalstva« in »pobudo za okrepitev slovenskega turizma«, je na ministrico ponovno naslovila poslansko vprašanje, na katero lahko ministrica odgovori najkasneje v tridesetih dneh.
