KDO OD POSLANCEV SE POČUTI OGROŽENO?

Poslanka Svobode ne more verjeti, »kaj moti poslance neke stranke«, ko pridejo šolarji v DZ

Tamara Vonta pravi, da so morali zaradi nekaterih poslancev v spremembe pri organizaciji, ko šolarji obiščejo državni zbor. Kaj o tem pravijo v državnem zboru?
Fotografija: Poslanka Svobode Tamara Vonta. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Odpri galerijo
Poslanka Svobode Tamara Vonta. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo

»Poslance neke stranke moti, ker jih ob prihodu na delo gledajo ljudje, ki so na organiziranem obisku našega parlamenta. Pa da nimajo posebnega vhoda. Zato so po novem obiski le ob ponedeljkih, ko je 'gospoda' v lokalnih postojankah. Šole imajo zaradi tega veliko težav,« je na omrežju X napisala poslanka Svobode Tamara Vonta.

»Problem je,« dodaja, »ker pridejo v službo in jih vsi gledajo in so pred vrati, skozi katera gre 'gospoda'«.

Na spletni strani državnega zbora je sicer po novem res navedeno, da so vodeni ogledi za organizirane skupine mogočo ob ponedeljkih (štirje termini po dve skupini), vodenje pa traja 45 min, a kot so nam iz tamkajšnje službe za odnose z javnostmi odgovorili, »ogledi državnega zbora niso omejeni le na ponedeljke, saj jih organiziramo tudi ob drugih dneh, predvsem za domače in tuje delegacije, udeležence kulturnih dogodkov ter obiskovalce poslank in poslancev«.

Po novem imajo dneve odprtih vrat v sobotah in interes šol je izjemno velik, poudarjajo.

Bodo poslancem omogočili ločen prehod? Tega si namreč v NSi in SDS želijo

Organizacija ogledov je bila tudi ena od tem 98. seje Kolegija predsednice Državnega zbora, 13. septembra letos.

Janez Ciglar Kralj (NSi) je dejal, da v stranki razumejo, da se je z na novo uveljavljenim redom glede obiskov DZ »želelo odzvati na pozive glede gneče med sejami, ampak ocenjujemo, da učinek ni v redu«.

Sam meni, da je premalo, da bi bili obiski šol le ob ponedeljkih, saj se s tem omejuje javnosti del parlamenta. V poslanski skupini NSi pa razmišljajo, da bi bilo bolje urediti »z odpiranjem najbolj levih vrat pri recepciji«, da bi se izognili občasni gneči pred državnim zborom.

Generalna sekretarka DZ Uršula Zore Tavčar mu je pojasnila, »da odpiranje zadnjih vrat« ni enostavno. »Končna vrata so fiksno zaprta in bi jih bilo treba predelati, da bo možno ta vrata odpirati. Tako da to ni samo to, da odklenemo ena vrata in zadevo poenostavimo. Verjemite mi, če bi bilo tako enostavno, bi to vsekakor že naredili. Bomo pa vzeli tudi to pripombo v službah resno.«

Generalna sekretarka DZ: Poskušali bomo najti rešitev, da se tisti, ki imajo težave, ne bodo čutili ogrožene

Jelka Godec (SDS) je dejala, da so v njihovi stranki dali pripombe. Zgodilo se je, da je bila gneča in poslanci niso uspeli priti do državnega zbora. »Ja, ampak mi smo dali pripombe v tem smislu, da se to uredi tako, da bodo imeli normalen dostop tako poslanci kot obiskovalci. Ne da gre za restrikcijo javnosti, ampak da se vsem ugodi,« je zapisala.

Kot pravi, je slišala, da je problem drugih vrat za poslance ta, da so spomeniško zaščitena, a vseeno upa, da se bodo neke rešitve našle. »Naše teženje v smislu obiskovalcev ni bilo v smislu, da se zapira oziroma onemogoča obisk državnega zbora, ampak da se te stvari tako uravnotežijo, da je v bistvu za vse nekako neki kompromis,« je dejala Godčeva.

Generalna sekretarka DZ Uršula Zore Tavčar je Godčevi odgovorila, da so z omejitvijo na ponedeljke »poskušali najti neko kratkoročno rešitev, dokler ne najdemo dolgoročne rešitve. Absolutno zadeve z vrati nismo zaključili, zadeva je v teku, je v postopku in to je rešitev, ki bo. Vsi pa vemo, da je pač stavba Državnega zbora taka, kot je.«

Pojasnila je, da do zastojev na vratih prihaja tudi zato, ker »državni svet organizira posvete in je takrat veliko ljudi, na to pa mi pravzaprav nimamo vpliva, ampak smo skupaj, zaenkrat skupaj v tej stavbi in se moramo z vsem tem soočati«.

Dodala je, da bodo poskušali najti »drugačno rešitev, da se tudi tisti, ki imajo težave, ne bodo čutili ogroženi«.

Ogledi po večini le še ob ponedeljkih

Kar dvajset let je veljalo, da so si lahko skupine šol, upokojencev ... ogled parlamentarne zgradbe ogledale ob predhodni najavi kateri koli delovni dan, a po novem bodo večino ogledov organizirali ob ponedeljkih. Ker želijo, kot pravijo, ugoditi čim več zainteresiranim, se dnevi tudi prilagajajo. 

Če pogledamo spletni koledar državnega zbora, lahko vidimo, da je imela na primer včeraj ogled Delegacija Skupščine Črne gore, danes OŠ Dobrova, naslednji torek pa Gimnazija Škofja Loka ...

»Se pa seveda trudimo in stremimo k temu, da bi bili klasični ogledi parlamentarne zgradbe organizirani v večini ob ponedeljkih, ko je v državnem zboru običajno manj aktivnosti, povezanih z zakonodajnim delom. Na ta način se skušamo tudi izogniti odpovedim ogledov v zadnjem trenutku zaradi nepredvidenih dogodkov, kar se je v preteklosti že večkrat zgodilo,« dodajajo.

Kvadratasto zgradbo, ki je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959, je zasnoval arhitekt Vinko Glanz. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Kvadratasto zgradbo, ki je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959, je zasnoval arhitekt Vinko Glanz. FOTO: Voranc Vogel, Delo

Ne morejo sprejeti vseh, ki si želijo ogleda

Zanimanje za ogled je veliko, zato niti ne morejo sprejeti vseh, ki bi radi spoznali slovensko parlamentarno stavbo. Na leto odprejo vrata za osem do devet tisoč obiskovalcev.

»Zaradi velikega števila zainteresiranih obiskovalcev, predvsem šol, nikoli nismo mogli sprejeti vseh, ki so si želeli ogledati državni zbor. Stavba ima namreč le en glavni vhod, poleg tega pa se v njej odvijajo številne aktivnosti, kot so seje državnega zbora in državnega sveta, seje delovnih teles, sprejemi, mednarodne dejavnosti, posveti, razstave, izjave za medije, novinarske konference in druge. To omejuje število možnih ogledov,« pravijo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije