Poslednje slovo legende z Jezerskega

ZGORNJE JEZERSKO – Ko je z Jezerskega odjeknila strašna novica o smrti junaka alpinističnega smučanja Dava Karničarja, ni obmolknila le vsa Slovenija, temveč ves alpinistični svet. Družabna omrežja in splet se neprenehoma polnijo z novimi in novimi izrazi sožalja Davovi družini in čustvenimi zapisi slovesa, ki pričajo o veličini skromnega, marljivega in vztrajnega Jezerjana, ki se je v torek popoldne smrtno ponesrečil pri sečnji dreves v domačem gozdu.

Počivaj v miru, prijatelj moj

»Davo, vedno si iskal samosvoje poti, odšel pa si tja, kamor pridemo vsi. Iskreno sožalje domačim,« se je od prijatelja, ki bi 26. oktobra praznoval 57 let, poslovila alpinistka Marija Štremfelj, prva in edina Slovenka, ki je stala na vrhu Mount Everesta.
Tudi hrvaški alpinist Stipe Božić, ki je pred 40 leti v okviru znamenite jugoslovanske odprave Everest 1979 osvojil najvišji vrh, kar ni mogel verjeti žalostni novici. »Bil je eden mojih najboljših prijateljev, prvi človek, ki je smučal z vrha Everesta. Davo Karničar se je ponesrečil med žaganjem debel v gozdu blizu svojega doma v Sloveniji. Počivaj v miru, prijatelj moj,« je sporočil po družabnem omrežju.


Župan Kranjske Gore Janez Hrovat je zapisal: »Naj ti bodo neskončne bele smučine in prepadne stene tam nekje za mavrico. Pri Nejcu (Zaplotniku, op. p.), Johanu (Janezu Jegliču, op. p.), Slavcu (Svetličiču, op. p.), Šraufu (Stanetu Belaku, op. p.), Tomažu (Humarju, op. p.), Pavletu (Kozjeku, op. p.), Frančku (Knezu, op. p.) in ostalih legendah, takih, kot si ti tudi bil ...«
Zapisi prihajajo z vseh koncev sveta, iz Italije, Francije, Nemčije, Poljske, Češke, Slovaške, Japonske. Smrt Karničarja zelo odmeva na območju nekdanje Jugoslavije. Hrvaški alpinist Rene Lisac je obudil spomine, kako ju je Davo s soplezalcem nekoč rešil iz zaledenelaga slapu: »Dva gorska reševalca, dva velikana, ki sta nama takrat pomagala iz nerešljivega položaja, mi bosta za vedno ostala v spominu kot primer največje požrtvovalnosti in dobrote. Hvala, Davo Karničar, naj bodo tvoje strmine vedno pobeljene s snegom,« je zapisal.



Natašo Živaljević iz Srbije je žalostna novica zadela kot strela z jasnega: »Tako navaden, a hkrati tako velik človek je bil. Privilegij je bil smučati s tabo, hvala za vse! Samo eden si, Davo Karničar, počivaj v miru,« se je prijatelju zahvalila na facebooku. Oglasili so se tudi na Planinski zvezi Slovenije in mu zaželeli miren počitek, njegovi družini, njegovim najbližjim in vsem, ki so ga imeli radi, pa so izrekli iskreno sožalje.

Ponosni Jezerjan

Davov spust z Everesta je po mnenju Matjaža Šerkezija, strokovnega sodelavca PZS, tako pomemben zgodovinski mejnik, da ga lahko enačimo s prvim vzponom Tenzinga in Hillaryja leta 1953. Vendar je bil poleg tega tudi predvsem ponosen in zaveden Jezerjan, lovec in družinski oče. Tako smo v Slovenskih novicah nemalokrat poročali o njem, tudi kadar ni smučal z Everesta ali se pripravljal za smučanje z druge najvišje gore K2 pred dvema letoma. Nazadnje nam je aprila letos razkrival, kakšne načrte sta snovala skupaj z legendo hrvaškega smučanja Ivico Kostelićem, novembra pa se je precej razburil zaradi namere države, da bi Jezerjanom spremenili mejo oziroma od njih odkupila 500 metrov skal na grebenu Koroške Rinke, da bi občina Kamnik dobila stik z Avstrijo in s tem evropska sredstva. »Res je nespodobno, da se nam Jezerjanom ponuja denar v zameno za našo zemljo. To so vendar gore, in ne ničvredno skalovje, za nas pa tudi kamenje naših prednikov,« je bil neomajen.



Tik pred odhodom na K2 leta 2017 smo poročali o njem kot o zmagovalcu tradicionalnega poletnega lovskega veleslaloma na ledeniku pod Skuto. Naslov članka je bil Najhitrejši jager je bil Davo Karničar. Potem ko je zaradi bolečin v križu opustil vzpon in spust na K2, ni dolgo počival, ampak se je kmalu po vrnitvi iz Pakistana odpravil na prav posebno reševalno akcijo, skupaj z bratom Drejcem Karničarjem, sedanjim županom, sinovoma Izidorjem in Lovrom ter nečakom Žanom. Jezersko je namreč tiste dni obiskal medved in že pokončal nekaj ovc, ena pa je ostala ujeta med skalnimi skoki visoko v hribih. Prav to ovco se je pet Karničerjevih odpravilo rešit, a žal so bili že prepozni. Nam je Davo svetoval, kaj storiti ob srečanju z medvedom. Verjel je v teorijo, da se pred mrcino ne smeš delati močnejšega in večjega od njega ali bežati pred njim, ampak se moraš uleči na tla in obmirovati. »Seveda je to samo teorija in nimam pojma, kaj bi v resnici naredil,« je bil iskren.



Mimogrede je za Slovenske novice še razložil svojo življenjsko filozofijo in kaj mu pomeni smučanje: »Ves čas je v meni ta skrita skušnjava. Moram pa razčistiti, za kaj gre pri tem. Je to hudič, ki me hoče speljati, ali božja volja, ki vse postavi na svoje mesto? Res je, da imamo tu na Jezerskem pravi raj in da ni nobene potrebe, da bi hodil po svetu ali se šel ekstremni alpinizem, a po drugi strani je res, da se mi tudi snega že močno lušta,« je takrat dejal.