Pošto v Mavčičah kupujejo kmetje

MAVČIČE – Krajani na desnem bregu Save, od Kranja do Medvod, so ogorčeni. »Za postreliti so,« je bil neposreden Vinko Klopčič, ki je pred pošto v Mavčičah postal, potem ko je opravil nekaj drobnih storitev: »Pošto potrebujemo zaradi ljudi, zaradi starejših. Zdajšnji režim paketne dostave je obupen, sploh za nas obrtnike. Pošto so nam dali na dražbo, kar nima smisla,« je odkimal, Simona Šenk pa je dodala: »Imamo kmetijo in nimamo vsak dan časa hoditi na pošto v Kranj, do tja je deset kilometrov, po opravkih, sploh med sezono. Pošta Slovenije bi se morala angažirati za ljudi, ne pa da se zapira pred nami.«
Pred časom smo že pisali o nameri Pošte Slovenije, ki bo v nekaj letih zaprla približno 130 manjših enot. Glede na ponujen poslovni prostor, ki so ga dali na spletno dražbo, razpisano za danes, je na vrsti za zaprtje pošta v Mavčičah, zgrajena leta 1975. »V tistih časih so se gradili dom krajanov, vrtec, poštna enota in trgovina,« pove Alojzij Ješe, predsednik sveta Krajevne skupnosti (KS) Mavčiče, in dodaja: »To je edina poštna enota na desnem bregu Save v razdalji od Kranja do Medvod. Umeščena je na sredini poti in je izjemno pomembna ne le za prebivalce Mavčič, ampak tudi zaselkov Zbilje, Drulovka, Orehek, Praše, Jama, Podreča, Meja, v pošto hodijo tudi stranke, ki se po naših cestah vračajo iz službe na svoje domove.«

Katastrofalne poštne storitve

V poštni enoti je možno opravljati celo bančne storitve in Ješe povzema: »To ni samo pošta, to je neke vrste urad, kjer lahko opravimo veliko drobnih, a pomembnih opravkov. V Mavčičah sta bila dva poštarja v poslovalnici, a so ju premestili v Kranj. Krajani smo opazili, da se je raven poštnih storitev poslabšala vsaj za polovico. Poštarji so bili v majhnih krajih prijatelji z vsemi, hkrati poznavalci dogajanja in nepogrešljiv del lokalne skupnosti.«
Ko smo prišli na obisk k Cvetki Draksler, poštni uslužbenki, ki že enaintrideseto leto dela v Mavčičah, sprva se je vozila iz Bohinjske Bistrice, nato pa v kraju spoznala moža in se preselila na desni breg Save, nam je Janez Bergant, ravno je kupoval revijo, dejal: »Pa zakaj bi poštno enoto zapirali? Kdo sploh še to razume? Če ne bo pošte, bodo zaprli še trgovino, vse bo šlo navzdol.« Nato odločno dodaja: »Krajani bi se morali temu odločno upreti. Poštarje uvažamo v Slovenijo iz tujine, namesto da bi našim pismonošem zagotovili ustrezno plačilo in jim ponudili dobre razmere dela. Tole, kar se gredo zdaj pri Pošti Slovenije, ni ničemur podobno, po moje bi morala ukrepati država.«
Predsednik KS Mavčiče Ješe pove, da so mu krajani povedali, da bi lahko imeli poštno enoto odprto celo dlje, kot jo imajo, ne pa kot je zdaj napovedano: »Pošta nam je ponudila tako imenovano pismonoško pošto, torej da bi poštarji na terenu opravljali vse storitve kot v prostoru poštne enote.« Nato predlog slikovito opiše: »To je za moje pojme, kot da bi mesar šel z biciklom ali mopedom po vasi s sekiro in tnalom ter prodajal meso od vrat do vrat.«
Poštni prostor v Mavčičah, velik okoli 50 kvadratnih metrov, je ponujen na spletni dražbi z izklicno ceno 23.000 evrov. »Slišati je, da so interesenti, vendar nihče ni omenil, da bi tam opravljal poštne storitve, kar je za nas nesprejemljivo. Za nas je pošta izjemnega pomena, lokalna skupnost je zaradi poteze Pošte Slovenije izjemno ogorčena. Dražbo je treba preklicati!« Ješe razloži, da sama krajevna skupnost denarja za nakup prostora nima. Le zakaj bi ga kupovali, se sprašujejo. »Lastnik Pošte Slovenije je država in ta bi morala poskrbeti za pošte. Vemo, da je razvoj podeželja v zatonu, in zapiranje poštnih enot, teh po manjših krajih, je velik minus oziroma pospešuje propad.«