Pot med radgonskimi vrelci življenja

Ivanjševci ob Ščavnici, nedaleč od Negove, v občini Gornja Radgona, gotovo sodijo med najbolj obiskane vasi v tem predelu Slovenskih goric. Predvsem po zaslugi znamenitega slatinskega vrelca, kjer izvira naravna mineralna voda ivanjševska slatina, ki jo že stoletja zaradi prijetnega okusa ter blagodejnega učinka mineralnih sestavin pijejo domačini in drugi. Urejeni vrelec slatine sega daleč v preteklost.

Že pred prvo svetovno vojno je trgovec Kirbiš iz Radencev in Murske Sobote imel ob Ivanjševskem vrelcu polnilnico slatine. Cevi in pipe od vrelca so še vidne, saj so nameščene v kletnih prostorih ob vrelcu stoječe hiše. V hiši je uredil priročno polnilnico, pri polnilni napravi v stekleni kupoli, kamor je pritekala slatina iz vrelca, pa je za okras postavil Marijin kip. Slatino so iz pip okrog kupole v steklenice nalivali ročno. Zamašene steklenice so zlagali v lesene zaboje, jih zaščitili s slamo ter prevažali s konjsko vprego in z lesenimi vozovi.

Kirbiš je del slatine porabil v svoji gostilni v Murski Soboti, presežke pa prodajal tudi v Gradcu. Slatino je polnil v liter in pol velike steklenice, ki so jim rekli slatinarke. Lastnik vrelca je tedaj načrtoval gradnjo manjšega hotela in celo zdravilišča, a je vse to preprečil začetek prve svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni sta hišo in ohišnico kupila gostilničarja Franc in Hedvika Ferk. Gospa je imela gostilno v Negovi, kjer je slatino prodajala, ob izviru pa še trafiko. Skrbela je za urejenost okolice vrelca.
 

Ukradli kip Marije

Slatinski vrelec, v obliki paviljona, je v stari Jugoslaviji dala postaviti tedanja Dravska banovina. Taka oblika paviljona je ohranjena vse do danes. Bila pa je pred leti s pomočjo Sklada Helios in občine Gornja Radgona obnovljena. Tedaj je bila tudi narejena analiza vode, ki priteka iz vrelca. Liter slatine je mogoče natočiti v manj kot 15 sekundah, voda pa ima temperaturo, poleti in pozimi, od 7 do 12 stopinj Celzija. Ker ima malo plina CO2, je prijetna za pitje.


Okolica je urejena, postavljeni so koši za smeti, mize in klopi, o kakovosti in primernosti mineralne vode za pitje pa pričajo rezultati analize iz leta 1980, objavljeni ob izviru. Iz tabele je razvidno, da vsebuje številne katione, anione in elektrolite ter večje količine magnezija in železa. V preteklosti je okoličanom služila za pripravo špricarjev, brizgancev iz kukle, jabolčnika in vin samorodnice. V preteklosti so ljudje po ivanjševsko slatino prihajali peš, s kolesi, pa tudi s konjsko vprego, ter so pogosto čakali v koloni, danes pa ponjo prihajajo večinoma z avtomobili.


Sredi paviljona, ki je zamrežen s kovano ograjo, je bil postavljen kip Marije. A ni dolgo stal. Paviljon, ki je bil pokrit z bakreno pločevino, so oskubili tatovi. Odnesli so tudi znameniti kip Marije. Nov, ki je približno enake velikosti, je zdaj dobro pritrjen na podstavek, vrata paviljona pa so dobro zavarovana.
 

Veriga desetih

Dolina reke Ščavnice z okolico je sicer zelo bogata z izviri naravne mineralne vode. Občina Gornja Radgona namerava povezati vsaj deset slatinskih vrelcev, ki bodo postali dodatna turistična znamenitost. Kot nam je povedala Majda Ferenc, višja svetovalka v občinski upravi radgonske občine, se bo v nadaljevanju uredilo vse vrelce na območju občine.

Načrtuje se postavitev nadstreškov nad vrelci in klopi, namestitev kolesarskih elementov ter postavitev pojasnjevalnih tabel z različnimi vsebinami.