Pot roparskih vitezov (FOTO)

V zgodnjem srednjem veku je bilo ozemlje današnje Slovenije bolj ali manj opustošeno in opuščeno. Šele v 10. stoletju so se viharne razmere toliko umirile, da je bila omogočena ponovna naselitev kmečkega prebivalstva. V tem času smo bili že del nemškega cesarstva in urejanje razmer je potekalo tako, da je plemiška gospoda na strateško pomembnem vrhu postavila grad in z njega obvladovala okolico. Dokajšnja varnost je omogočila še naselitev kmečkega prebivalstva. Eden takšnih vrhov je 774 metrov visoki Jetrbenk nad Golim brdom. V njegovi okolici je bilo v zadnjem tisočletju postavljenih več gradov. Vsi so se že davno spremenili v ruševine, ostale pa so zgodbe in legende. Najstarejši grad so na vrhu Jetrbenka menda zgradili Hartenbergi, ki so bili podložni grofom Spanheimom. Leta 1511 je grad porušil strahoviti potres.



Nekoliko nižje, na grebenu Gradišče, je arheološko dokazan obstoj gradu Novi Hartenberg. Tudi ta grad je po stoletjih propadel, in danes si lahko le predstavljamo temelje obrambnih stolpov in obzidja. Iz njegovih ruševin so zgradili bližnjo cerkev svete Marjete. Poleg omenjenih dveh gradov naj bi v bližini stal še tretji, a ta arheološko ni dokazan. Kljub temu so po Polhograjskem hribovju uredili Pot roparskih vitezov. Pot je markirana, označena z lesenimi stebri in tablami s pojasnili. Na Jetrbenku in okolici lahko naredimo krožno pot, ki nas popelje mimo ostankov srednjeveške zgodovine.

Najbolje je začeti v Žlebah in se povzpeti do cerkve svete Marjete. Po legendi je v bližnji votlini nekoč živel strašen zmaj. Da bi potešil svoj apetit, je od kmetov v okolici vsak dan zahteval po eno ovco. Kmetom torej ni preostalo drugega, kot da so si breme razdelili in za vsak dan v letu žrtvovali po eno ovco. Nekega dne je bil na vrsti siromašni dninar. Ovca mu je tik pred tem poginila in vse je kazalo, da bo moral v zameno zmaju žrtvovati svojo prelepo hčer. Potem mu je na misel prišla krasna ideja: poginulo ovco je napolnil z živim apnom. Zmaj ni bil pozoren in je ovco požrl. Apno mu je razžrlo drobovje in kmetje pa so se znebili neprijetne nadloge.



Po dvajsetih minutah hoje od cerkve nas popelje pot mimo ostankov Novega Hartenberga. Pano nam pojasni njegovo lego, zgradbo ter zgodovino. Pot se nato nadaljuje na severna pobočja Jetrbenka. Temačna pot se v trenutku spremeni, ko zavijemo na greben, od tu je do vrha le še nekaj deset minut. Z vrha, na katerem stoji mogočen lesen križ, se odpre razgled daleč naokoli, Ljubljana se zdi tako blizu, da bi jo lahko prijel.

Najlepše je, da nadaljujemo po Poti roparskih vitezov in se spustimo po vzhodnem grebenu Jetrbenka znova v dolino. Na polovici poti sredi gozda najdemo cerkev svetega Jakoba. Stoji pravzaprav sredi ničesar, brez posebnega razgleda in daleč od naselij. Znalo bi biti, da je res, da so jo zgradili z materialom bližnjega podrtega gradu na samem vrhu. Od svetega Jakoba nadaljujemo v smeri pristopa in na izhodišču sklenemo krožno pot roparskih vitezov.