Potem ko se je nanj spravila Klakočar Zupančičeva, v akcijo še KPK, svoje povedala še predsednica republike
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je uvedla predhodni preizkus glede ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost.
KPK dodaja, da niso pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij sodnikov
KPK, ki je prijavo glede Jakliča prejela prejšnji teden, bo v predhodnem preizkusu navedbe iz prijave preverila z vidika svojih pristojnosti, so sporočili za STA.
»Dodajamo pa, da v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakona o ustavnem sodišču, zakona o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, in tako na KPK nismo pristojni za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev,« so zapisali.
Za določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč velja, da so subsidiarne narave, torej da veljajo, če drug zakon teh vprašanj ne ureja drugače, so pojasnili v odgovoru za STA. »Na KPK sicer že dlje časa aktivno opozarjamo na preveč razpršeno zakonsko ureditev področja nezdružljivosti funkcij, kar povzroča nepreglednost in ustvarja tveganje za neučinkovit nadzor, pa tudi možnost (pre)široke interpretacije različnih zakonskih ureditev istega instituta,« so opozorili.
Rajko Pirnat kritičen
S črko zakona najbrž ni bil v neskladju, bil pa je gotovo v neskladju z namenom zakona, z duhom zakona, in zlasti z ugledom in vlogo funkcije ustavnega sodnika.
Ustavni sodnik Jaklič pa je v petek zatrdil, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.
Predsednica republike: Primer Jaklič je treba razčistiti do konca
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je tudi odzvala na očitke ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, da je poleg sodniške funkcije imel tudi popoldanski s. p. Predsednica od najvišjih funkcionarjev, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, pričakuje najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca, je poudarila.
Po mnenju Pirc Musar primer ustavnega sodnika Jakliča v zvezi z opravljanjem popoldanske dejavnosti pravno ni »tako enostaven«, zato se do njega še ne želi opredeliti. Primera tudi še ni proučila v podrobnosti, si pa želi, da se čim prej ugotovi, ali je v tem primeru prišlo do kršitve integritete.
»In če je, bo verjetno kar prav, da se vprašamo, ali je naša zakonodaja v tem segmentu vendarle dovolj natančna, in če ni, jo bo treba spremeniti,« je dejala. Po mnenju Pirc Musar bi zakonodaja, če je jasna, morala vsebovati tudi varovalke, s pomočjo katerih bi ustrezne institucije tisti trenutek, ko se ustanovi s. p. ali podjetje, takšno informacijo dobile in lahko hitro odreagirale. To preverjati za nekaj let nazaj ni dobro ne za funkcionarja ne za javni interes in državo, je odgovorila na vprašanje, kako nadzirati javne funkcionarje.
