Potep po Brezovici: Pentlja nad Barjem
Ideja za štiriurni potep po občini Brezovica.
Odpri galerijo
Preserje
Občina Brezovica na severu obsega jugozahodna predmestja Ljubljane, ko prečkamo primorsko avtocesto, se razprostira prek precejšnega dela Barja; potem se pokrajina strmo dvigne na hribe v okolici Krima in se konča šele nad Rakitno, ko se svet že začne spuščati proti Blokam in Cerknici.
Občani so v preteklih letih oblikovali vrsto poti z imenom Pentlja. Po njih se da po dolgem in počez prekrižariti območje občine. Za en dan jih je prav gotovo preveč, morda najlepši pa je tisti del Pentlje, ki se dviga nad južnimi obronki Barja. Pravzaprav je to pohod od vrha do vrha, od cerkvice do cerkvice.
Najbolje je začeti v Podpeči. Dvignemo se proti Preserju in se na sedlu med Sveto Ano in Jožefom povzpnemo najprej na izjemno razgledno Sveto Ano. Z njenega dvorišča se odpre prelep razgled na Barje globoko spodaj pa tudi na Ljubljano in Kamniško-Savinjske Alpe v ozadju.
Vrnemo se na sedlo in se povzpnemo še na Jožefa.
Starodavna cerkvica iz 17. stoletja stoji na vrhu hribčka, a od razgleda ni kaj veliko, saj stoji sredi gozda. Cerkev je v precej žalostnem stanju, je pa toliko lepši razgled na Preserje. Sredi vasi stoji cerkev svetega Vida iz leta 1711, eden najlepših primerkov kmečkega baročnega stavbarstva v Sloveniji. Tik pod vasjo je prav posebno kraško polje, ki se v posebno deževnih delih leta spremeni v presihajoče jezero.
V teh krajih je pred dobrim stoletjem služboval tudi danes nekoliko pozabljeni pisatelj Janez Jalen, izjemen poznavalec teh prelepih krajev. Preserje in njegovo presihajoče polje nastopata tudi v njegovem najbolj znanem delu Bobri.
Pot nadaljujemo do še ene gručaste vasi, Kamnika pod Krimom. Kot pove že ime, se iz vasi odpre lep razgled na Krim in njegov televizijski in radijski oddajnik v daljavi. Sredi vasi stoji cerkvica svetega Florjana, ki je bila zgrajena v letu 1526. Od njene prvotne gotske zasnove ni ostalo kaj veliko, saj je bila v 18. stoletju kot številne druge prezidana v baročnem slogu.
Pentljo nadaljujemo proti zahodu. Na neizrazitem vrhu najdemo še zadnjo v nizu petih podeželskih vasi in njenih cerkva, to je Žalostno goro, na kateri stoji z obzidjem obdana Marijina cerkev.
Ostane nam še vrnitev čez drn in strn na naše izhodišče. V štiriurnem pohodu smo prehodili le del Pentlje, a precejšen del vzpetin nad Ljubljanskim barjem. Pot je primerna za vsakogar in ni nič čudnega, da na njej srečamo staro in mlado, ki se z veseljem povzpne na vzpetine nad širno ravnico močvirnega Barja.
Občani so v preteklih letih oblikovali vrsto poti z imenom Pentlja. Po njih se da po dolgem in počez prekrižariti območje občine. Za en dan jih je prav gotovo preveč, morda najlepši pa je tisti del Pentlje, ki se dviga nad južnimi obronki Barja. Pravzaprav je to pohod od vrha do vrha, od cerkvice do cerkvice.
Sveta Ana
Vrnemo se na sedlo in se povzpnemo še na Jožefa.
Starodavna cerkvica iz 17. stoletja stoji na vrhu hribčka, a od razgleda ni kaj veliko, saj stoji sredi gozda. Cerkev je v precej žalostnem stanju, je pa toliko lepši razgled na Preserje. Sredi vasi stoji cerkev svetega Vida iz leta 1711, eden najlepših primerkov kmečkega baročnega stavbarstva v Sloveniji. Tik pod vasjo je prav posebno kraško polje, ki se v posebno deževnih delih leta spremeni v presihajoče jezero.
Našo pot je najbolje začeti v Podpeči.
V teh krajih je pred dobrim stoletjem služboval tudi danes nekoliko pozabljeni pisatelj Janez Jalen, izjemen poznavalec teh prelepih krajev. Preserje in njegovo presihajoče polje nastopata tudi v njegovem najbolj znanem delu Bobri.
Pot nadaljujemo do še ene gručaste vasi, Kamnika pod Krimom. Kot pove že ime, se iz vasi odpre lep razgled na Krim in njegov televizijski in radijski oddajnik v daljavi. Sredi vasi stoji cerkvica svetega Florjana, ki je bila zgrajena v letu 1526. Od njene prvotne gotske zasnove ni ostalo kaj veliko, saj je bila v 18. stoletju kot številne druge prezidana v baročnem slogu.
Pentljo nadaljujemo proti zahodu. Na neizrazitem vrhu najdemo še zadnjo v nizu petih podeželskih vasi in njenih cerkva, to je Žalostno goro, na kateri stoji z obzidjem obdana Marijina cerkev.
Pravzaprav je to pohod od vrha do vrha, od cerkvice do cerkvice.
Ostane nam še vrnitev čez drn in strn na naše izhodišče. V štiriurnem pohodu smo prehodili le del Pentlje, a precejšen del vzpetin nad Ljubljanskim barjem. Pot je primerna za vsakogar in ni nič čudnega, da na njej srečamo staro in mlado, ki se z veseljem povzpne na vzpetine nad širno ravnico močvirnega Barja.
