Potica, naša kraljica in simbol velike noči

V teh izgubljenih časih nas lahko nad gladino zadržijo le običaji. Brez njih smo izgubljeni. Ena naših stičnih točk, skozi katero ohranjamo zavest, je gotovo potica. Na Kranjskem je prisotna že stoletja, omenjala sta jo Trubar in Valvasor, prvi ji je rekel povitica, drugi že potica. Je izključno slovenski (obredni) kolač! »Kje in kdaj so jo začeli peči, žal ne vemo,« je leta 2003 dejal etnolog Janez Bogataj, prepričan, da bi jo morali že zdavnaj zaščititi! »To bi morala biti prva naloga, takoj za zaščito lipicancev!« je opozarjal. Sredi Benetk je bilo mogoče takrat v izložbi ene od slaščičarn prebrati: La putizza – dolce tipico triestino, potica – značilna tržaška sladica. Desetletje pozneje je Bogataj napisal najcelovitejšo monografijo o slovenskih poticah. Stanje pa se še ni popravilo, naše potice so še vedno prodajali kot kakšna drva v polivinilu. Slovenci imamo pogosto težavo s predstavitvijo in zaščito svojih znamenitosti. Presenečeni smo in ogorčeni, kadar nam našo ekskluzivo, kot se je to že zgodilo, sunejo, na primer, sosedje.

Papež se nas boji

Poslanec Matjaž Han morda nima prav veliko skupnega s slovensko potico, a je maja 2017 na nujni seji izrazil: »Prepričan sem, če je le kaj pravice na svetu, da bomo ta teran dobili nazaj. Pa še potico bomo zrihtali, a ne, minister?« Tedanji minister za kmetijstvo Dejan Židan je takoj prosil za besedo: »Že tri dni me kar naprej sprašujejo o slovenski potici. Res je, lani sem jo podaril svetemu očetu. Po mojem se že prav boji Slovencev, saj mu jo čisto vsi prinesemo, odkar vemo, da se je nekoč srečeval s potico (njegova nečakinja Maria Ines Narvaja je namreč poročena s potomcem slovenskih družin Voršič in Bajlec, v katerih so potice često pekli). Zakaj še ni zaščitena? Ker je način zaščite povsem enostaven: skupina pridelovalcev se mora samo dogovoriti, potem pa ob tehnični podpori ministrstva pripraviti vlogo.« Poslanec Tomaž Lisec je dodal: »Upam, da nas ne bodo jutri Hrvatje že spet prehiteli in na Evropski komisiji predlagali zaščite hrvaške potice …«

Končno zaščitena

Pred dnevi je v Uradnem listu EU končno objavila vlogo za zaščito slovenske potice kot zajamčene tradicionalne posebnosti. Kar pomeni, da lahko preostale države članice ali tretje države v treh mesecih ugovarjajo na to vlogo. »Če komisija ne bo prejela nobenih pripomb, bo slovensko potico zaščitila na ravni EU,« so sporočili s pristojnega ministrstva. »Ko bo zaščitena, bo pomenilo, da je njeno ime na ozemlju Evropske unije zaščiteno pred vsako zlorabo, posnemanjem, navajanjem ali pred vsakršnimi drugimi praksami, ki bi lahko zavajale potrošnika.« Zaščitena slovenska potica je enotna tako po vrsti testa, nadevih kot tudi obliki. Pripravljena je s petimi tradicionalnimi nadevi – orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena mora biti v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice, to je okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu.