Potres družini porušil hišo. Ko sta že spokojno pila prvo kavo, pride tisto najhujše

Nada in Janez Lipovec s hribčka nad Ljutomerom, iz vasice Vidanovci z okoli 60 prebivalci, oče in mati sina Davida in hčerke Vanje ter babica in dedek vnukinje Nelly in vnuka Tijana, gotovo do konca življenja ne bosta pozabila nedelje, 7. januarja.

Ravno dan po praznovanju svetih treh kraljev sta namreč doživela tisto, česar si gotovo nihče ne želi in tudi ne zasluži. Najprej ju je okoli druge ure zjutraj prebudil potres, ki je nekoliko stresel širše območje Prlekije, nato pa v jutranjih urah, ko sta že spokojno pila prvo kavo in se pripravljala za zajtrk, pride tisto najhujše, skoraj v celoti se jima je porušila starejša hiša, ki sta jo kupila pred četrt stoletja, jo sanirala in opremila po lastnih zmožnostih.

Začasno živita pri hčerki.

Gre sicer za območje Slovenije, kjer v zadnjih stoletjih ni bilo večjega števila potresov, a je to še dokaz več, kako nepredvidljiva je narava. In s tem tudi usode ljudi. Urad za seizmologijo in geologijo pri agenciji za okolje je tistega dne zjutraj poročal, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic ob 1.49 izmerili potres z magnitudo 2,8 v bližini Ormoža.

Številni gasilci reševali

Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici. Uprava za zaščito in reševanje pa je javila, da se je ob 10.25 v naselju Vidanovci delno porušil stanovanjski objekt. Gasilci PGD Ljutomer in PGD Vogričevci so zavarovali preostali del objekta in preprečili nadaljnje rušenje. K sreči v dogodku ni bilo poškodovanih oseb.

Če je verjeti tistemu, kar je ostalo od hiše skromnih zakoncev Lipovec, kjer je zaposlen samo 57-letni Janez, 52-letna Nada pa brez kakršnih koli dohodkov, je gotovo tudi potres vsaj delno prispeval, da sta ostala brez strehe nad glavo. Okoli hiše, ne na hribčku nad njo in ne na vrtu pod hišo, ni videti nobenega plazenja, premikanja terena, kar bi se ob dolgotrajnem deževju lahko zgodilo.

Zato Janez in prijatelja, brata Dejan in Emil Filipič, ki sta Lipovčevima v veliko pomoč, trdijo, da je svoj prispevek k rušitvi hiše gotovo dodal tudi potres, nekaj pa tudi večdnevno deževje.

Hiša za bivanje ni več primerna.

»V nedeljo nekaj po sedmi zjutraj, ko sva z ženo pila kavo in zajtrkovala, je zunaj nekaj močno zaropotalo. Hitim ven in vidim veliko razpoko desno od vrat. Takoj zatem je potegnilo ostrešje in mi je že bilo jasno, da je nekaj hudo narobe. Kljub mrazu je tudi žena takoj zapustila hišo in sem že klical intervencijsko številko 112. Gasilci so hitro prišli in so najprej opeko dol zmetali in prerezali rušt, da se ne bi vleklo po celi dolžini.

Ves dan so številni gasilci reševali, kar se je rešiti dalo, tako da so preprečili rušitev celega objekta,« nam je žalostno razlagal Janez, ki je dodal, da sta z ženo vseskozi živela v revščini in pomanjkanju. Kljub temu jima je pred okoli 25 leti uspelo kupiti starejšo hišo. Obnavljala sta jo, koliko sta pač lahko z eno minimalno plačo, saj je samo on zaposlen v tovarni Murales Ljutomer. Sin in hčerka sta si ustvarila družini in sta odšla na svoje.

Tako prav v teh dnevih, ko čakata, da jima ljutomerska občina in tamkajšnji center za socialno delo priskrbita vsaj začasno streho nad glavo, živita pri hčerki Vanji in njeni družini v Obrežu pri Središču ob Dravi. Njuna hiša je namreč za bivanje povsem neustrezna in nevarna.

Dobrosrčna soseda sta takoj priskočila na pomoč.

Mreža dobrih in srčnih ljudi

V vsej nesreči in žalosti je Janez vesel, da ju je obiskala delegacija občine Ljutomer, s podžupanoma Borisom Filipičem in Jankom Špindlerjem na čelu. Tako zdaj upa, da se bo vse skupaj nekoliko hitreje premaknilo, saj od besed in obljub ne moreta živeti. Občinarji so svetovali, da se gre v novogradnjo, Janez bi bil vesel, če bi lahko vse to porušili in nato uredili novo hišo, kjer bi imela dostojno življenje.

»Najraje bi ostali tukaj, kajti to je edino, kar je moje. To sem kupil s krediti in velikim odrekanjem, zdaj pa mi pravijo, da najbrž ne bo varno tukaj graditi novega objekta,« pravi in kaže, kako v okolici ni videti, da bi se kaj premikalo oziroma plazilo.

Pove tudi, da imajo v kraju in okolici več prijateljev, ki so jim pripravljeni pomagati pri gradnji. Pomoč so mu obljubili tudi v podjetju, kjer je zaposlen. »Mi se bomo organizirali in vse naredili, le za nakup materialov in opreme bomo potrebovali finančna sredstva,« pove sosed Filipič, Janez pa dodaja, kako verjame tudi, da z ženo ne bosta ostala sama niti, ko gre za finančno pomoč. »Vsak evro bi bil dobrodošel in gotovo bova vedela, kam ga bova vtaknila, kajti moja plača komajda pokrije hrano in vse nujne stroške, ki jih je treba plačevati vsak mesec,« razlaga Janez.

Tudi zaradi tega si sama pridelata vsaj nekaj vrtnin in tudi kakšnega prašiča redita, da imata nekaj za pod zob. Mreža dobrih in srčnih ljudi je tudi tokrat velika, a ker so z obnovo ali gradnjo novega doma precejšnji stroški, lahko tudi vi, cenjene bralke in bralci Slovenskih novic, pomagate Janezu in Nadi Lipovec prek Krambergerjevega sklada. Z vašo pomočjo jima bo gotovo lažje.