Pouk tudi v kleti in na hodniku

Na mladih svet stoji, radi pravimo, a za to poslanstvo se morajo izšolati v urejenih ustanovah. Pa se res? Vsaj v Cezanjevcih takšne možnosti nimajo. Dober streljaj od prleške prestolnice Ljutomer 140 otrok, tudi iz okoliških vasi, vsak dan obiskuje 120 let staro šolo, ki jo je že pošteno načel zob časa. Poleg številnih razpok in poškodb na zgradbi je v njej premalo učilnic, pa še te so premajhne. Pouk zaradi prostorske stiske poteka celo v kabinetih, učno pomoč včasih izvajajo kar na hodnikih.

Desetletja obljub

In čeprav se učitelji trudijo izpeljati učne vsebine, želi ravnateljica Brigita Hojnik po desetletjih obljub končno zagotoviti dostojne razmere za pouk in varstvo: »Ne želimo veliko in še več, samo tisto normalno, da bi lahko dobivali znanje. Zamislite si, kako je v vlažni, premalo svetli kleti, kjer smo morali urediti eno učilnico, do nje pa morajo šolarji skozi kuhinjo. Drugje so pregradne stene pretanke in se vse sliši skozi, tako da drugi druge motijo. Učilnice so skromne, dotrajane in premajhne.«

Žal država po besedah županje Občine Ljutomer Olge Karba za ureditev razmer ne bo primaknila niti centa, zanje pa je to (pre)velik finančni zalogaj: »Nimamo sogovornika in pomoči na strani države, zato smo se nekako odločili, ker imamo vest in čut do naših ljudi, da moramo nekaj ukrepati.« Ob tem poudarja, da bi lahko šolo zgradili ob novem vrtcu. »Žal ugotavljam, da država nima posluha za investicije v šolstvu. Mi se zelo resno zavedamo razmer v OŠ Cezanjevci, ni pa to edina šola v naši občini, ki ima težave. Ko hodimo v Ljubljano na sestanke, nam ne prisluhnejo. Na šoli v Cezanjevcih so se zvrstili vsi ministri do zdaj. Videli so, kakšne so razmere. Občina Ljutomer je v Cezanjevcih zgradila nov vrtec. Imamo idejno zasnovo za gradnjo šole in telovadnice. Potrebna zemljišča so na razpolago,« je dodala Karbova, ki obljublja, da če oz. ko bo država zagotovila denar, bodo takoj naročili projektno dokumentacijo za gradnjo nove šole.

Vrtec v vrednosti 1,6 milijona evrov je zrasel na obrobju vasi, vsa sredstva zanj je zagotovila lokalna skupnost. Prav zato, ker jim v tem primeru ni pomagala država, pričakujejo njeno večjo angažiranost pri gradnji šole. »Želimo si nove šole, res, saj verjetno vidite, da je res potrebna, in upamo, da smo enkrat v Cezanjevcih na vrsti, da pridemo do novih pogojev, do nove šole, ki je že dve desetletji načrtovana na območju pri novem vrtcu,« doda Brigita Hojnik, hvaležna lokalni skupnosti, da si prizadeva za rešitev težave. Tudi učenci, starši in učitelji pravijo, da so razmere nevzdržne. »Ko so gradili to šolo, so bili drugačni časi za neke druge pogoje pouka, kot veljajo danes. Prve resne obljube o novi šoli so bile dane v 70. letih prejšnjega stoletja. No, takrat so k stari zgradbi zgradili prizidek in telovadnico. A že čez desetletje se je spet pojavila prostorska stiska. Leta 2003 so pristojni dejali, da obnova zgradbe ni mogoča in da kraj res potrebuje novo šolo. V zadnjih dveh desetletjih se žal ni spremenilo nič – razen nekaj popravkov v notranjosti in namestitve bivalnih enot. Celo stopnice so enake kot pred 60 leti,« je povedal predsednik KS Cezanjevci Franc Slokan.

Grenko slovo

Devetošolci se od šole poslavljajo z grenkim priokusom. »Povedali so nam, da bomo imeli v tretjem razredu novo, takrat smo se veselili. Nismo ravno srečni, da smo še vedno tukaj, ampak se moramo sprijazniti s tem, kar imamo,« sta potožila dva. Se pa marsikateri učenec lahko pohvali z izjemnimi dosežki. »Učitelji na naši šoli izvajamo številne projekte, tekmovanja, ponujamo tabor, imamo zimsko in poletno šolo v naravi. Da učenci in starši začutijo, da nam je mar, da se trudimo. Tudi zato nas podpirajo. Včasih se preprosto zgodi, da se pogovarjamo o tem, da se bojimo za obstoj. Naša stavba je stara in nefunkcionalna. V petem razredu imamo zunanjo diferenciacijo, kar pomeni, da učence pri treh predmetih eno uro na teden ločimo. Takrat potrebujemo učilnice zanje, a jih nimamo,« razmere opisuje učiteljica Manja Gospodarič.

Zaradi neuresničenih obljub je na nogah tudi svet staršev. »Tudi jaz sem obiskoval to šolo. Dvajset let tako rekoč spremljamo ignoranco lokalne in državne oblasti, ki nimata posluha za nas in za naše učence, da bi jim zagotovili vsaj minimalne standarde šolstva. Večkrat smo bili na ministrstvu za šolstvo in občini Ljutomer, trudimo se najti rešitev. Resda so se med drugim lotili energetske sanacije šole, a to je le obliž na rano. Državni proračun za naložbe v primarnem šolstvu je sramotno nizek. Sprašujemo se, kaj delajo lokalni poslanci, ki so izvoljeni od teh ljudi, ki prosijo za rešitev, za novo šolo,« je oster predsednik sveta staršev Andrej Šumak.