Požar na Krasu: gasilce bo odrešil šele močan dež
Na Krasu si ne morejo oddahniti, ogenj je včeraj spet pokazal zobe. Gasilci, vojaki, policisti, deminerji, reševalci, domačini in prostovoljci, ki se borijo proti zubljem, so po 13 dnevih že pošteno izmučeni. Najbolj to velja za domače gasilce, ki pa kljub temu vztrajajo v prvi vrsti.
Gre za največji požar, kar jih pomnimo v Sloveniji, saj pogorišče presega 3500 hektarov površine. In v noči na sredo je po nekoliko mirnejših dneh spet zagorelo, tokrat na pobočju Velikega Ovčnjaka v občini Komen. Za ta požar se je pojavil sum, da je bil podtaknjen, a ga je policija ovrgla.
Na terenu je bilo 180 gasilcev s 65 vozili, in sicer iz Kraške gasilske zveze, Postojne, Ilirske Bistrice, Ajdovščine, Vipave, goriške gasilske zveze in sežanske poklicne gasilske enote. Sodelovali so tudi helikopterja Slovenske vojske ter pripadniki policijske in civilne zaščite.
»V boju z ognjem nam pomaga dež, ki ga je sicer zapadlo liter na kvadratni meter, a je dovolj za vzdrževanje vlage v zraku, težave pa so zaradi burje, ki utegne požar razširiti,« je ocenil operativni vodja intervencije Blaž Rogelja, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Komen. Predvideval je, da jim bo uspelo požar omejiti do konca dneva.
Gasilci so morali posredovati še na nekaj drugih aktivnih žariščih, a je bilo stanje pod nadzorom. Znova je zagorelo tudi na italijanski strani v bližini Opatjega sela in obstajala je nevarnost, da bi se ogenj razširil na našo stran ...
»Domači gasilci, ki vodijo vse glavne aktivnosti, so že povsem izmučeni,« je ugotavljal komenski župan Erik Modic. Sreča je bila, da ogenj ni ogrožal naselij, ampak se je zadrževal na gozdnih površinah. Razširil naj bi se na okoli 20 hektarov zemljišč.
Eksplozije zaradi vročih tal
Sum, da je ogenj zanetil požigalec, se je pojavil zato, ker na tem območju tedaj niso opazili udarov strel. Vzrok za največji požar v zgodovini Slovenije že od začetka preiskujejo policisti, a še niso mogli potrditi nobenega naklepa pri povzročitvi.
Za požar, ki se je minuli teden zgodil najprej na italijanski strani in se prek Brestanice in Klaričev razširil na slovenski del Krasa, velja, da naj bi ga povzročilo zaviranje vlaka, ki je vozil proti Benetkam. Šlo naj bi za ponovitev scenarija iz leta 2003 – ogenj se je tudi tedaj iz Italije s pomočjo jugozahodnega vetra naglo širil proti vasi Sela na Krasu. Za prvi izbruh pred 13 dnevi med Mirnom in Opatjim selom pa za zdaj ni resnih indicev, kaj bi ga lahko zanetilo. Ugibanja, ki so ga sprožili na kraju najdeno vozilo in kozarci s suhim sadjem, pa je precej.
Dež, ki je v minulih dneh oplazil presušena kraška tla, žal še ni prinesel rešitve. Še vedno se pojavljajo posamezna žarišča, celotno pogorišče pa preletava policijski helikopter s termo kamero, ki odkriva, kje pod zemljo še tli. Nadzor območja bo potreben, dokler ne bo zapadel resen dež, je dejal Miha Vencelj, vodja intervencije proti požaru izpred minulih dni, sicer poveljnik Gasilske zveze Tolmin.
Ljudi še naprej pozivajo, naj se ogibajo območja pogorišča, saj zaradi močnega vetra obstaja tudi verjetnost lomljenja vej z ožganih dreves. Izjemno hudo nevarnost pa predstavljajo eksplozivna sredstva, ki so v kraških gozdovih zakopana še iz časov prve svetovne vojne. Tako se ob segrevanju tal zaradi požara dogajajo eksplozije – tudi do 50 na dan.
Pomagajo živalim
Na delu so tudi predstavniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki z območja odstranjujejo tovrstne nevarnosti ter svetujejo gasilcem, kako se lahko med gašenjem gibajo. Kot so sporočili iz regijskega štaba civilne zaščite za severno Primorsko, so od časa trajanja požara na Krasu zunaj požarišča oziroma na njegovem robu odstranili že več kot 230 kosov neeksplodiranih min in drugega podobnega orožja izpred več kot sto let. Lovci iz lovskih družin Trstelj –Kostanjevica na Krasu in Fajti hrib – Renče pa so tudi med požarom z vodo redno oskrbovali napajališča za živali, tako kot to vedno počno v sušnih mesecih. Poudarili so, da se tudi živali zaradi ognja borijo za življenje.
»Denar od prodaje posekanih dreves bomo razdelili na pošten in zakonit način,« so poudarili v Zavodu za gozdove Slovenije. Marsikatere lastnike gozdov na Krasu je namreč zaskrbelo, kako bo z izplačilom odškodnine. O tem so s kraškimi župani včeraj popoldne sklicali novinarsko konferenco. Les bodo na trgu prodali Slovenski državni gozdovi, izkupiček pa bo šel lastnikom gozdov, ki so bili oškodovani zaradi intervencije ob požaru. Poseke so izvajali zato, da bi ogenj omejili. Sekači, ki so se na poziv odzvali iz vse Slovenije, so posekali okoli 70 hektarov površin, večinoma kraškega gozda, kar je po grobi oceni naneslo 4000 kubičnih metrov lesa. Tega bodo postopoma odpeljali najpozneje do 20. avgusta. Požgane površine pa nameravajo vsaj delno pogozditi.
Kraševci se vsem, ki so jim prišli na pomoč v teh kriznih dneh, zahvaljujejo z napisi in risbami src ob cesti, organizirali so se tudi pri oskrbi gasilcev in drugih služb na terenu s hrano in pijačo. Še posebno gasilcem, ki so se postavili med njihove domove in grozeče plamene, tega nikdar ne bodo pozabili. Ob tem velja poudariti, da kljub razsežnosti požara pri nas ni bilo nobenih žrtev, na italijanski strani pa je pod gorečo vejo izgubila življenje ena izmed prostovoljk.
