Požar na Krasu omejen in povsem pod nadzorom, na terenu še vedno več kot 470 gasilcev in gasilk
Požar, ki je včeraj izbruhnil na Krasu, je lokaliziran. Kot je v opoldanski izjavi za medije povedal operativni vodja na intervenciji Blaž Rogelja, ga imajo trenutno popolnoma pod nadzorom. Trenutno poteka sanacija požarišča.
Požarišče, kjer danes ni več videti nobenega dima, po besedah Rogelje obsega 150 hektarjev. Aktivnosti na požarišču bodo tekle še v soboto, nato sledi požarna straža. »Vreme nam je trenutno naklonjeno,« je dejal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Komen.
Po njegovih besedah je danes na terenu 480 gasilcev iz več slovenskih regij, poleg njih pa še ostale službe. »Skupno nas deluje okoli 550. Prisotne so tudi letalske sile, dva air tractorja in dva helikopterja Slovenske vojske. V jutranjem času je bila z nami tudi policija s helikopterjem, ki je izvajala kontrolo požarišča s termovizijo,« je povedal.
Pomoč obeh letal za gašenje in helikopterjev slovenske vojske trenutno ni potrebna, so pa vsa plovila v stanju pripravljenosti.
Pojasnil je, da bodo aktivnosti na terenu potekale še ponoči in v soboto, zatem bo nameščena gasilska straža. »Tako mislim, da bi moral požar ostati v teh razsežnostih, kot je zdaj,« je še dejal Rogelja.
V noči na soboto so napovedane nevihte, kar je ugodno zaradi padavin in ohladitve območja, obenem pa lahko strele po besedah Rogelje zanetijo nov ogenj. »Bomo videli, kaj bo prinesla noč, a trenutno je stanje pod kontrolo,« je dejal.
Po prvi oceni
Po prvi oceni je požar zajel okoli 150 ha pretežno mešanega gozda. Na delu požarišča pod Trsteljem je gorelo že leta 2013. Na ZGS bomo še naprej spremljali situacijo na območju požara in po najboljših močeh prispevali k omejevanju škode.
Šestan: v pripravljenosti celoten severni del države
Zaradi napovedanih nočnih neurij bo sicer po besedah poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana v povečani pripravljenosti celoten severni del države, da se bodo lahko hitro odzvali na morebitne težave. »Prepričan sem, da bomo to stvar pripeljali h koncu relativno hitro. Še bolj bi bil vesel, če še se to poletje ne bomo videli več,« je dejal.
Pilot Slovenske vojske Matija Zupančič, ki sodeluje v intervenciji kot koordinator letalskih sil in njihove podpore, je pojasnil, da so izkušnje, ki so jih pridobili ob uničujočem požaru na Krasu leta 2022 in lanskih poplavah v državi, »neprecenljive«. »Zdaj vse steče dosti hitreje. Treba se je zavedati, da je tu ogromno sodelovanja med različnimi službami,« je dejal.
»Kombinacija air tractorja in helikopterjev je idealna, ker avion kompaktno vrže vodo, zraven pa lahko s helikopterji pogasimo še manjša žarišča,« je pojasnil.
Na terenu je še vedno več kot 470 gasilcev in gasilk in še približno 80 pripadnic in pripadnikov drugih služb v sistemu zaščite in reševanja
Tudi generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je izpostavil, da so največja dodana vrednost nova letala air tractor. »Prvi odmet vode je bil pol ure po tem, ko je bilo javljeno, da je prišlo do požara. Nato je to potekalo do večera,« je pojasnil. Izpostavil je med drugim tudi sodelovanje novoustanovljene enote za delo z droni, ki je pomagala pri gašenju. Posebej se je izkazala ponoči z odkrivanjem žarišč.
Sodelovala je tudi enota za neeksplodirana ubojna sredstva. Po besedah njenega poveljnika Darka Zonjiča je prvi dan požara eksplodirala 75-milimetrska topovska granata, ponoči pa so zaznali še dve ročni bombi, ki naj bi eksplodirali. Gre za ostanke iz prve in druge svetovne vojne, a v tem pogledu tokratni požar ni bil tako tvegan kot tisti pred dvema letoma. »Na srečo to ni primerljivo s tistimi požari v letu 2022, kjer smo bili na zelo nevarnem terenu,« je povedal Behin.
Na območje je danes prispel predsednik vlade Robert Golob, ki trenutno opravlja tudi funkcijo ministra za obrambo, in se zahvalil vsem, ki so prispevali k umiritvi razmer. »Od prejšnjih požarov smo se ogromno naučili in danes imamo učinkovit sistem,« je dejal.
Med drugim je izpostavil dobro organizacijo in koordinacijo prostovoljcev. »Naučili smo se, da je treba spremeniti zakonodajo, zato da se točno ve, kdo kaj dela in kdo je tisti, ki kaj plača. In da ne prenašamo nesorazmernih bremen na primer na občine in potem župani ne vedo, ali bi reagirali ali ne. Danes ni bilo nobene dileme o tem, od kod bo prišel denar, in ker ni bilo dilem o denarju, so vsi ukrepali hitro,« je dejal Golob.
Po njegovih besedah je bila ključna tudi nabava opreme, kot so letala air tractor, nova oprema za komunikacijo in droni za nočno fotografiranje. »Kraški vodovod je bil nadgrajen in zaradi tega so kapacitete, s katerimi razpolagajo gasilci danes na tej lokaciji, bistveno, tudi desetkrat večje, kot so bile ob požaru pred dvema letoma,« je dejal.
Golob je prepričan, da bodo uspešno rešili tudi problematiko čiščenja požarnih poti. »Sredstva za čiščenje so zagotovljena, pripravljen je razpis in verjamem, da bo sistem rednega čiščenja požarnih poti vključno z ustrezno zakonsko podlago pripravljen v doglednem času, zagotovo do prihodnjega poletja,« je povedal.
