Pozdrav poletju

S prvim junijem je nastopilo meteorološko poletje. Končno se je vreme preobrnilo. Prvi dnevi meteorološkega poletja so nas greli s prijetno toploto s temperaturami okoli 25 °C, še topleje je bilo na obalnem območju, kjer se je ogrelo do skoraj 28 °C.

Vendar spomin na vremensko dogajanje v zadnjih tednih še ni zbledel, saj je bil razvoj vremena za to obdobje dokaj netipičen. V gorah so bile redke razmere za ta čas. Meteorološka pomlad se je poslovila z mokroto in po gorah na nadmorski višini okoli 2200 m je zapadlo kar precej snega. Na Kredarici ga je več kot tri metre, kar je največ od novembra lani pa tudi rekordno za maj. Nad dolinami so se pogosto kopičili deževni oblaki in vse do minulega vikenda je pogosto deževalo. Maja smo zabeležili rekordno število padavinskih dni in tudi količine dežja so bile povsod nadpovprečne. V Ljubljani je maja padlo več kot 200 mm padavin, kar je še enkrat več kot v povprečju 1981–2010. Na Obali je padlo kar 2,5-krat več dežja, kot ga običajno beležimo ta čas. Padavinsko najbolj obložena je bila zadnja dekada maja, predvsem na zahodu in delu osrednje Slovenije. Tako je v Ljubljani padlo 119 mm dežja, na Postojnskem celo 176 mm. Najbolj deževna je bila sreda, 29. maja, ko je količina padavin večinoma presegla 40 mm, v osrednjem delu Slovenije celo 75 mm. Povprečna dnevna temperatura zraka je bila tistega dne marsikje le okoli 11 °C, za več kot 6 °C pod dolgoletnim povprečjem.



Tudi ozračje se ni segrelo na poletne temperature. Maj je bil v večini Slovenije temperaturno za od dve do skoraj tri stopinje Celzija hladnejši od dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je bila temperatura zraka 12,6 °C, v dolgoletnem povprečju pa 15 °C, kar je za kar 2,9 °C hladneje. Tudi na Obali je bilo za 2,2 °C hladneje. Kljub začetku kopalne sezone je morje hladno, ima le skromnih 15 °C.

Hočemo sonce

Maja smo pogrešali sončne dneve, sončnih ur je bilo za polovico manj, kot jih običajno beležimo ta čas. Tudi na Obali je bilo sončnih obdobij manj, le 60 odstotkov običajnih se je nabralo.

Muhasto vreme je močno vplivalo na vegetacijo. Sončne, suhe in tople dni pogrešajo tudi rastline. Onemogočena je bila košnja, pokale so češnje, ob močnih padavinah so številni vodotoki prestopili bregove in poplavili polja. Zaradi pogostih padavin so polja marsikje mokra, ponekod se je zadrževala voda tudi daljše obdobje, poljščine so ponekod prekrite z blatom, dež pa je spiral tudi hranila. Koruza, posejana aprila, je na lažjih tleh že vzkalila in razvija liste, rastline so visoke od 10 do 20 cm, na težjih hladnejših tleh pa je rast zastala. Zaradi hladnejšega vremena in preobilne namočenosti in zbitosti tal je v stresu, ponekod rumeni.



Pleveli pa kljub temu rastejo. Ker v tem času poteka tudi zaščita s herbcidi, lahko to rastline še dodatno obremeni in bo rast nekoliko upočasnjena. Mokra tla marsikje onemogočajo saditev vrtnin na prosto in odkos trave, ki je ponekod poležana in stara, kar bo zmanjševalo kakovost krme.

Vlagoljubne bolezni

V zadnjih tednih zaradi dokaj toplega in deževnega vremena beležimo močan prirast zelene mase v vinogradih. Mladike dosegajo dolžino več kot pol metra. Deževno vreme omogoča ugodne razmere za okužbe s peronosporo vinske trte in oidijem. Zaradi vremenskih razmer je treba vinograde ščititi pred vlagoljubnimi boleznimi. Razmike med škropljenji je treba prilagajati jakosti padavin; če pade več kot 30 mm dežja, je škropilna obloga sprana. Tehnologi priporočajo, da se obnavlja na od sedem do osem dni. Deževno vreme je omogočalo širjenje okužbe tudi v sadovnjakih, predvsem obstaja velika nevarnost okužbe z jablanovim škrlupom.

Nevarnost toče

V zadnjih dneh je ponekod že klestila toča. Za lažjo orientacijo, kje je nevarnost toče, obiščite spletno stran Arsa, kjer na podlagi trenutnih podatkov meteoroloških radarjev prikazujejo verjetnost, kdaj se ob prikazanem času na obarvanih območjih pojavlja toča: rumeno – majhna, oranžno – srednja in rdeče – velika verjetnost pojava toče. Rastline na vrtovih lahko pred manjšimi zrni toče uspešno ubranimo z mrežami. Marsikje so se pridelovalci, predvsem v sadjarstvu, že odločili za prekrivanje trajnih nasadov z mrežami, kar se je izkazalo za najučinkovitejšo zaščito.