Požar na Krasu ponoči omejili: požigalec udaril dvakrat?! (FOTO)
Požar omejili
Velik požar, ki je v četrtek izbruhnil na Krasu, so gasilci ponoči uspeli obkrožiti in je zdaj omejen. Kot je za STA danes zjutraj še povedal nočni vodja intervencije Boris Peternelj, ogenj sicer še ni pogašen, a je pod nadzorom.
"Z ekipami smo požarišče obkrožili in zadeve spravili pod kontrolo. Požar še ni pogašen, na določenih delih se še pojavlja tlenje materiala," je dejal Peternelj.
Trenutno izvajajo menjavo ekipe, ki bo zadolžena za čiščenje robu požarišča in končno gašenje z upanjem, da uspejo požar danes do konca dne sanirati. To bo sicer odvisno tudi od vremena, je opozoril Peternelj. Na teren tudi danes prihajajo letalske sile, ki bodo nadaljevale gašenje.
STA
»Slabo je. Tesnobno. Ponavlja se, kar je bilo že pred dvema letoma. Grozljivo je.« S temi besedami so člani družine Kavčič iz kraja Lipa včeraj opisali občutke, ko so iz svoje hiše le nemočno zrli na pobočje Trstelja na Krasu. Od tam se je še dobrih pet ur po začetku včerajšnjega požara vil gost dim. »Držimo pesti, da se čim prej ustavi.«
Začelo pa se je okoli pol desetih zjutraj. In to le dan zatem, ko so pristojni za Primorsko razglasili veliko požarno ogroženost ter natanko tri dni po drugi obletnici velikanskega požara, ki je med drugim zajel tudi tokrat prizadeto območje. »Tega zdaj res nismo pričakovali, saj smo mislili, da so te stvari že za nami,« so povedali Kavčičevi, saj, kot so dodali, je bilo od takrat veliko narejenega glede preventive. Med drugim je tako država za gašenje požarov že aktivirala dve posebni letali za gašenje požarov air tractor. Kot smo se lahko prepričali, sta bili gasilcem v veliko pomoč. Posredovala sta tudi helikopter Slovenske vojske in izvidniški helikopter Policije.
Zračna traktorja
Direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je včeraj dejal, da sta letali air tractor skupaj opravili 50 odmetov po tri kubične metre vode. Na požarišče sta torej spustili 150.000 litrov vode.
Kako resne so bile razmere na terenu, nam je poleg Kavčičevih orisal tudi domačin Patrik Žgavec. »S stricem sva zjutraj zidala zid. Ob 9.45 sem zavohal dim in mislil sem, da stric kadi cigareto. A te nisem videl. 'Ne kadiš?' sem ga vprašal. 'Ne,' mi je odgovoril. 'Ali vohaš dim?' Obrnila sva se proti Trstelju in že vse je bilo v dimu,« nam je okoli treh popoldne, ko so bile razmere že nekoliko bolj spodbudne, zaupal Žgavec. »Takoj sem poklical številko 112, ker nisem vedel, ali je kdo požar že opazil. In rekli so mi, da so tja že poslali gasilce.«
Da so se le malo stran od hiše vili »močni oblaki dima, kar je bilo zares grozljivo videti«, so dodali tudi pri Kavčičevih. Skupaj z Žgavcem sicer še dolgo ne bodo pozabili požara izpred dveh let: »Takrat smo samo še čakali na evakuacijo.«
Rešili kočo in oddajnik
Vodja intervencije Simon Vendramin je ob petih popoldne sporočil, da požar, katerega jakost je manjša v primerjavi s tistim izpred dveh let, še ni pod nadzorom, a da ga bodo do danes zjutraj poskusili omejiti. Glede na dobro organiziranost vseh, ki so sodelovali v intervenciji, seveda z gasilci v prvi vrsti, je bil komenski župan Erik Modic optimističen že okoli dveh popoldne. »Nobeno naselje ni ogroženo,« je bilo njegovo najbolj pomembno sporočilo. »Če bo veter ostal tak, kot je, bo gasilcem požar uspelo pogasiti.«
130 hektarjev gozda je zajel požar.
V primerjavi s požarom izpred dveh let je bilo tokrat nekaj pomembnih razlik. »Takrat dva meseca pred požarom ni bilo bistvenih padavin. Letos pa so bile – še pred dvema tednoma. Ko se gleda to pogorišče na Trstelju, se vidi, da niso vsa drevesa pogorela. Torej je požar bolj blag. Več upanja je tako, da jim bo uspelo,« je še dejal župan.
Le nekaj minut po našem pogovoru z njim v bližnji Škrbini, kjer je bilo sprejemno mesto za sodelujoče pri gašenju požara, so tja prispeli tudi gasilci iz drugih slovenskih krajev. »Aktivirali so nas, da jim pridemo pomagat. Pravkar so nas razporedili na en sektor, da bomo pomagali domačim gasilcem,« je povedal Matej Kocjančič z Obalne gasilske zveze Koper. Dodal je, da se prav nič ne bojijo nalog, ki jim bodo dodeljene: »To je naše poslanstvo. Mi to delamo s srcem, in če je kaj takšnega, komaj čakamo, da se aktiviramo, da pridemo pomagat.« Seveda so privreli na plan tudi spomini na pomoč pred dvema letoma, ko se je gašenje na goriškem Krasu izkazalo za zelo zahtevno, zlasti zaradi eksplozij neeksplodiranih ubojnih sredstev. Ena granata je eksplodirala tudi med včerajšnjim požarom, a so bili gasilci na srečo na varni razdalji. Pred ognjenimi zublji jim je uspelo zavarovati Stjenkovo planinsko kočo in oddajnik RTV Slovenija na Trstelju. Dejansko je šlo za las, saj se je ogenj v nekem trenutku koči približal na vsega 100 metrov.
Policija na delu
Vzrok včerajšnjega požara bo razkrila policijska preiskava. In res bo žalostno, če se bodo prepričanja domačinov, da je bil ogenj podtaknjen, izkazala za resnična. Po poročanju medijev so na policiji celo prejeli obvestilo, da naj bi na območju pred požarom opazili vozila, ki v to okolje naj ne bi spadala.
2 leti
Toliko časa je minilo od zadnjega obsežnega požara na Krasu.
100 metrov
Razdalja od koče na Trstelju do ognja.
130 hektarjev
Včerajšnji požar je zajel toliko gozdnih površin.
»Absolutno je bil podtaknjen. Skoraj vsi domačini isto mislimo,« je bil odločen naš sogovornik Žgavec. Med drugim naj bi bilo sumljivo to, da se je požar začel na dveh ločenih krajih. Komenski župan je poudaril, da noč pred požarom ni bilo strel, območje tudi ni bilo tako presušeno kot pred dvema letoma. Skratka, da bi se vse skupaj vnelo samo od sebe, naj bi bilo malo verjetno. Da policija preiskuje »možnost podtaknjenega požara«, je že dejal tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. »Še vedno poteka intenzivna kriminalistična preiskava,« pa je pristavil generalni direktor policije Senad Jušić.
Julija 2022 je Kras opustošil najhujši požar v zgodovini samostojne Slovenije
Včerajšnji požar je izbruhnil le dan po tem, ko je Uprava za zaščito in reševanje v sredo razglasila veliko požarno ogroženost za območje Istre, Krasa, Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice, Vipavske doline, Goriške, Brd in Kanala. Zagorelo je skoraj natanko dve leti od začetka velikega požara na Krasu, ki je julija 2022 zajel italijanski in slovenski del planote Kras. Požar v primežu vročinskega vala se je razplamtel v najhujšega v zgodovini samostojne Slovenije. Ognjeni zublji so najprej nastali 15. julija ob cesti Miren–Opatje selo, 17. julija pa na območju Renškega vrha nad Renčami. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20. julija v Slovenijo ogenj razširil z italijanske strani meje. Evakuirati so morali prebivalce vasi Sela na Krasu, Hudi Log, Korita na Krasu, Nova vas, Opatje selo, Lokvica ter del Mirna.
Glavnina požara je bila na širšem območju Kostanjevice na Krasu. V 17 dneh se je z ognjenimi zublji borilo okoli 15.000 poklicnih in predvsem prostovoljnih gasilcev, policistov, vojakov, pilotov, prostovoljcev. V gašenje so vključili italijanski letali in eno hrvaško tipa canadair, tri slovenske policijske helikopterje, dva italijanska ter avstrijski in slovaški helikopter. Uporabili so tudi vodni top naše policije. Pogorelo je okrog 3600 hektarjev predvsem borovega gozda, podrasti in travnikov, nekaj je tudi kmetijskih površin, ki niso blizu naselij, med njimi so predvsem oljčniki in vinogradi. Poginilo je veliko divjadi. Zgoreli so tudi Markova koča in nekaj manjših gospodarskih pomožnih objektov. Gasilci pa so pred ognjenimi zublji uspešno zavarovali vse stanovanjske objekte, k sreči tudi ni bilo človeških žrtev.
Po izračunih ministrstva za naravne vire in prostor je nastalo za skoraj 27 milijonov evrov škode: na kmetijskih zemljiščih 580.000 evrov, v gozdovih skoraj 25 milijonov evrov, na uničenih objektih 191.000 evrov, delne škode na stavbah je za 237.000 evrov, na gradbeno-inženirskih objektih 67.000 evrov, na dveh državnih cestah 67.400 evrov, v energetiki 257.000 evrov, v lovstvu 194.000 evrov, škoda v gospodarstvu pa znaša 369.000 evrov.
I. R.
Po podatkih Zavoda RS za gozdove je požar, ki je včeraj dopoldne izbruhnil na območju Škrbine proti hribu Trstelj na Krasu, gašenje pa je oteževal tudi močnejši veter, zajel nekaj več kot 130 hektarov gozdnatih površin. Aktiviranih je bilo 70 gasilskih enot in državna enota za gašenje iz zraka, na terenu pa je bilo več kot 200 gasilcev. Čez noč pa naj bi bilo na območju po napovedih prisotnih do 350 gasilcev.
