VEČ KOT 20 ODSTOTKOV POZITIVNIH
V petek v šole prihaja samotestiranje, enkrat na teden vrtanje po nosu (VIDEO)
Povprečje novih okužb zadnjih sedmih dni višje za več kot desetino.
Odpri galerijo
Ustavitev javnega življenja je po podatkih IJS zmanjšala reprodukcijsko število R z okoli 1,2 na 1. FOTO: Voranc Vogel, Delo
V ponedeljek je bilo opravljenih 4.588 PCR-testov, pozitivnih je bilo 1.049 oziroma 22,9 odstotka. Opravili so tudi 43.736 hitrih testov. Povprečje novih okužb zadnjih sedmih dni se je tako močno dvignilo. Prejšnji, praznični ponedeljek je bilo namreč s testi potrjenih 272 okužb, zato je povprečje naraslo kar za 12,2 odstotka, na 1.019, kažejo podatki sledilnika covida 19 (po vladnih podatkih je povprečje 1.014). Po tem kriteriju je Slovenija spet rdeča, kar je sicer tudi uradno od ponedeljka, ko so so sprostili nekateri ukrepi, uvedeni med 11-dnevno delno ustavitvijo javnega življenja. Po napovedih pa se bo od naslednjega tedna Slovenijo ponovno obarvalo po regijah, ki pa so precej pisane – od rdeče do rumene.
Po drugem kriteriju, ki določa, v katerem območju na vladnem semaforju ukrepov se nahajamo – po številu covid 19 bolnikov v bolnišnicah –, smo v oranžni fazi, saj je takih bolnikov manj kot tisoč. V bolnišnicah se zdravi 617 bolnikov (dan prej 636), od tega 146 na intenzivni negi (štirje več kot dan prej). Umrli so še štirje ljudje.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je spregovoril o samotestiranju v šolah. To je projekt, s katerim želijo zagotoviti identifikacijo okuženih v šolah in prenašanja okužb. Uporaba tovrstnih testov je enostavna, testi pa se lahko ponavljajo večkrat. Rezultat je znan v 15 minutah. Samotestiranje je prostovoljno in brezplačno, uporabljajo pa se verificirani hitri antigenski testi. Seveda pričakujejo določen delež lažno pozitivnih in negativnih testov, zato je že v protokolu določeno, da bo vsak pozitivni hitri test na koncu potrjen še s PCR-testom. V petek začnejo s tem testom v srednjih šolah, pri učencih tretje triade pa po prvomajskih počitnicah. Učenci, ki imajo znake bolezni, naj ne hodijo v šolo, je opozoril Vindišar. Zaradi samotestiranja ni zaželeno mešanje, ampak ostajajo v mehurčkih.
Dan za testiranje bo sicer ponedeljek.
Na ministrstvo za šolstvo je bil že poslan protokol, od tam naprej pa bo posredovan šolam.
Če bo izid poziven, šola o tem obvesti starše, ti pa osebnega zdravnika, ki učenca ali dijaka napoti na PCR-testiranje. Za prevoz učenca morajo poskrbeti starši. Če bo PCR-test negativen, se učenec lahko vrne k pouku. Če bo test pozitiven in če ne bo visoko tveganih stikov ter bodo v razredu spoštovani vsi ukrepi, potem bodo ostali lahko nadaljevali šolanje.
Če ne bo soglasja staršev? Če soglasja staršev ne bo, se to pač ne bo izvajalo, je jasen Vindišar. Ali bo šolanje na daljavo? Obstaja tudi ta možnost. Odvisno od podatkov o številu okužb.
Ključno je, da se otroci vrnejo v šole in da izobraževanje poteka na klasičen način, je dejal strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn. Meni, da je samotestiranje korak v pravo smer, da bi bilo treba že prej narediti in da je to nekaj, kar otroke postavlja v neko aktivno vlogo pri soočanju s pandemijo. Hitri antigenski testi so način testiranja, ki ga na pediatrični kliniki uporabljamo že dalj časa, kakšnih pet mesecev. Z njimi so opravili presejanje na prisotnost koronavirusa pri 5.200 in nekaj otrocih in spremljevalcih, ki so bili naročeni in odkrili 43 pozitivnih. Delež pozitivnih je manj kot odstotek. Preverjali so jih tudi s PCR-metodo in polovica je bila pozitivnih.
O samotestiranju je dejal, da gre za odvzem iz nosu, ki je manj neprijeten, in če že otrokom omogočamo normalno šolanje, s tem medicinsko dovoljujemo, da si otroci lahko vrtajo po nosu vsaj enkrat na teden, je dejal Pokorn.
Ada Hočevar Grom z Nijz je predstavila izsledke raziskave Si-Panda. Ugotavljajo, da večina še vedno upošteva ukrepe. Največ jih upošteva nošenje zaščitne maske v javnosti, izogibanje starejšim, ko imamo znake, vzdrževanje medosebne razdalje in razkuževanje rok. V povprečju je skoraj 58 odstotkov ljudi dejalo, da se bodo cepili, ko bo cepivo na voljo.
Psihologinja iz Društva psihologov Nina Krohne je predstavila izsledke raziskave, ki je pokazala, da je duševna stiska, ki jo posamezniki čutijo v času epidemije, srednje intenzivna. Udeleženci raziskave se z njo srednje uspešno spoprijemajo. Med epidemijo je prišlo do porasta nasilja v družini oz. partnerskem odnosu in na delovnem mestu. Vsak deseti zaposleni v zdravstvu je poročal o nasilju na delovnem mestu med epidemijo. O samomorih naj bi razmišljal vsak četrti študent.
Po drugem kriteriju, ki določa, v katerem območju na vladnem semaforju ukrepov se nahajamo – po številu covid 19 bolnikov v bolnišnicah –, smo v oranžni fazi, saj je takih bolnikov manj kot tisoč. V bolnišnicah se zdravi 617 bolnikov (dan prej 636), od tega 146 na intenzivni negi (štirje več kot dan prej). Umrli so še štirje ljudje.
Koronastatistika v Sloveniji. Vir: Sledilnik covida 19. FOTO: A. L.
V petek samotestiranje v nekaterih šolah
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je spregovoril o samotestiranju v šolah. To je projekt, s katerim želijo zagotoviti identifikacijo okuženih v šolah in prenašanja okužb. Uporaba tovrstnih testov je enostavna, testi pa se lahko ponavljajo večkrat. Rezultat je znan v 15 minutah. Samotestiranje je prostovoljno in brezplačno, uporabljajo pa se verificirani hitri antigenski testi. Seveda pričakujejo določen delež lažno pozitivnih in negativnih testov, zato je že v protokolu določeno, da bo vsak pozitivni hitri test na koncu potrjen še s PCR-testom. V petek začnejo s tem testom v srednjih šolah, pri učencih tretje triade pa po prvomajskih počitnicah. Učenci, ki imajo znake bolezni, naj ne hodijo v šolo, je opozoril Vindišar. Zaradi samotestiranja ni zaželeno mešanje, ampak ostajajo v mehurčkih.
Dan za testiranje bo sicer ponedeljek.
Na ministrstvo za šolstvo je bil že poslan protokol, od tam naprej pa bo posredovan šolam.
Kaj v primeru pozitivnega testa
Če bo izid poziven, šola o tem obvesti starše, ti pa osebnega zdravnika, ki učenca ali dijaka napoti na PCR-testiranje. Za prevoz učenca morajo poskrbeti starši. Če bo PCR-test negativen, se učenec lahko vrne k pouku. Če bo test pozitiven in če ne bo visoko tveganih stikov ter bodo v razredu spoštovani vsi ukrepi, potem bodo ostali lahko nadaljevali šolanje.
Če ne bo soglasja staršev? Če soglasja staršev ne bo, se to pač ne bo izvajalo, je jasen Vindišar. Ali bo šolanje na daljavo? Obstaja tudi ta možnost. Odvisno od podatkov o številu okužb.
Odkrili manj kot odstotek pozitivnih
Ključno je, da se otroci vrnejo v šole in da izobraževanje poteka na klasičen način, je dejal strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn. Meni, da je samotestiranje korak v pravo smer, da bi bilo treba že prej narediti in da je to nekaj, kar otroke postavlja v neko aktivno vlogo pri soočanju s pandemijo. Hitri antigenski testi so način testiranja, ki ga na pediatrični kliniki uporabljamo že dalj časa, kakšnih pet mesecev. Z njimi so opravili presejanje na prisotnost koronavirusa pri 5.200 in nekaj otrocih in spremljevalcih, ki so bili naročeni in odkrili 43 pozitivnih. Delež pozitivnih je manj kot odstotek. Preverjali so jih tudi s PCR-metodo in polovica je bila pozitivnih.
O samotestiranju je dejal, da gre za odvzem iz nosu, ki je manj neprijeten, in če že otrokom omogočamo normalno šolanje, s tem medicinsko dovoljujemo, da si otroci lahko vrtajo po nosu vsaj enkrat na teden, je dejal Pokorn.
Skoraj 60 odstotkov bi se jih cepilo
Ada Hočevar Grom z Nijz je predstavila izsledke raziskave Si-Panda. Ugotavljajo, da večina še vedno upošteva ukrepe. Največ jih upošteva nošenje zaščitne maske v javnosti, izogibanje starejšim, ko imamo znake, vzdrževanje medosebne razdalje in razkuževanje rok. V povprečju je skoraj 58 odstotkov ljudi dejalo, da se bodo cepili, ko bo cepivo na voljo.
Psihologinja iz Društva psihologov Nina Krohne je predstavila izsledke raziskave, ki je pokazala, da je duševna stiska, ki jo posamezniki čutijo v času epidemije, srednje intenzivna. Udeleženci raziskave se z njo srednje uspešno spoprijemajo. Med epidemijo je prišlo do porasta nasilja v družini oz. partnerskem odnosu in na delovnem mestu. Vsak deseti zaposleni v zdravstvu je poročal o nasilju na delovnem mestu med epidemijo. O samomorih naj bi razmišljal vsak četrti študent.
