Nas mora skrbeti? To so številke Zavoda RS za zaposlovanje

Potem ko je bilo septembra zabeleženih rekordno malo registriranih brezposelnih, le 52.043, konec leta pričakujejo nekaj čez 60.000 brezposelnih, ob zaostritvi razmer zaradi podražitev energentov in drugih dobrin pa bi bil lahko skok mnogo večji, Tako meni generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar. 

Generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar. FOTO: Matej Družnik

Zaradi ugodnih gibanj na trgu dela se Slovenija lahko pohvali z eno najnižjih stopenj anketne brezposelnosti. Avgusta je bila pri nas 4,1-odstotna, povprečje v EU je šest odstotkov, je spomnil na podatke evropskega statističnega urada Eurostat. V starostni strukturi se je letos najbolj skrčila brezposelnost v skupini od 30. do 39. leta, v izobrazbeni strukturi kategorija brezposelnih s poklicno izobrazbo, po razlogih prijave pa kategorija presežnih delavcev oz. stečajnikov.

Kaj pravijo številke?

Konec septembra je bilo v evidenci brezposelnih v Sloveniji 50,9 odstotka žensk, 17,8 odstotka mladih med 15. in 29. letom, 39,9 odstotka starih 50 let in več, 14,4 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 17 odstotkov presežnih delavcev in stečajnikov ter 52,1 odstotka dolgotrajno brezposelnih. V evidenci na zavodu je tako zdaj po Bobnarjevi oceni okoli 9000 neposredno zaposljivih oseb, ki so primerne starosti, imajo primerno izobrazbo, kompetence, znanje ter so brez kakšnih zdravstvenih omejitev, kar predstavlja 17 odstotkov vseh brezposelnih.

Ostalo so ranljive skupine: 40 odstotkov brezposelnih je starejših od 50 let, tretjina jih ima osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 17 odstotkov je invalidov. »Vse to so osebe, ki potrebujejo neko dodatno obravnavo, dodatno pomoč, dodatne aktivnosti zavoda,« je povedal generalni direktor. Izrazito zmanjševanje števila brezposelnih pa povečuje razkorak med ponudbo ustreznega kadra in povpraševanjem. Letos se tako nadaljuje veliko povpraševanje delodajalcev, v prvih devetih mesecih leta so medletno sporočili 15,5 odstotka več delovnih mest.

Uvoz delovne sile

Četudi je zavod, tako Bobnar, v zadnjem obdobju opravil za 60 odstotkov več aktivnosti, ni uspel nasloviti vseh potreb delodajalcev. Prav zato prihaja do uvoza delovne sile. »Tako bomo letos najverjetneje uvozili ali podaljšali dovoljenje za delo 63.000 delavcem iz tujine, kar je enormna številka,« je navedel. Kot je dodal, se trudijo te delavce čim hitreje spraviti do delodajalcev.

»Prihodnost pa ne bo tako svetla,« je opozoril. Brezposelnost se bo namreč v zadnjih mesecih letošnjega leta nekoliko povečala. Pričakovati je sezonski priliv mladih, ki so zaključili izobraževanje, ter delavcev iz gradbeništva in podobnih panog, ki do pomladi niso tako aktivne, na trg dela, je pojasnil.

Kaj bi za evidenco brezposelnih pomenila dodatna podražitev energentov in drugih potrebščin ter morebitno pomanjkanje materialov, pa je prezgodaj ocenjevati, je menil Bobnar. Panoge, ki bi bile lahko najbolj ogrožene, so sicer tiste, ki so stroškovno zelo vezane na energente, in tiste, ki bodo lahko imele podražitve na drugih ravneh.

Če bi se razmere zaostrile, bi brezposelnost lahko skokovito porasla, se boji prvi mož zavoda. Izkušnja epidemije covida-19 je pokazala, da se lahko iz panog, ki so prisiljene zapreti vrata, ulije plaz brezposelnih, »tu lahko govorimo o tisočih, včasih celo deset tisočih osebah«. »Vsi se gotovo borijo, da bi obdržali svojo dejavnost, lahko pa bi prišla točka, ko kdo ne bi več zmogel,« je opozoril.

Izkušnje zavoda po njegovih besedah kažejo, da ukrepi, kot sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, veliko pripomorejo k ohranjanju dejavnosti. Tudi zato določeni delodajalci med epidemijo niso zapirali podjetij, niso množično odpuščali delavcev. V preteklosti naj bi bilo na ta način zaščitenih okoli 250.000 delovnih mest. »Zmanjševanje stroškov se marsikdaj začne pri delavcih,« je sklenil Bobnar.