Pozor, v veljavi nov zakon o varstvu potrošnikov: preberite, kaj vse prinaša

Danes se začne uporabljati novi zakon o varstvu potrošnikov, ki prinaša kar več novosti, med drugim glede uveljavljanja pravic potrošnikov v primeru stvarne napake oziroma neskladnosti blaga. Po novem je prepovedana dvojna kakovost blaga, novosti so pri ponujanju popustov, več pozornosti je posvečene digitalnim vsebinam.

Zakon o varstvu potrošnikov, ki ga je DZ potrdil oktobra lani, v slovenski pravni red prenaša določbe treh evropskih direktiv, s čimer se zagotavlja poenotenje ravni varstva potrošnikov znotraj držav članic EU. Vanj so vključene tudi določbe prej samostojnega zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

Opozoriti velja, da se za vse prodajne pogodbe, ki so bile sklenjene pred današnjim dnem, še naprej uporablja določbe starega zakona.

Pri uveljavljanju zahtevkov bo potrošnik bolj omejen

Pri uveljavljanju stvarne napake oziroma neskladnosti blaga novi zakon uvaja vrstni red uveljavljanja zahtevkov. Medtem ko je doslej lahko potrošnik prosto izbiral med tem, ali bo zahteval popravilo, menjavo izdelka, sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine, bo po novem lahko od prodajalca najprej zahteval popravilo ali zamenjavo blaga z novim in brezhibnim. Šele če prodajalec tega ne bo izpolnil, bo lahko zahteval sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine.

V tem pogledu se pravice potrošnika zmanjšujejo, saj je pri uveljavljanju zahtevkov občutno bolj omejen, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

V primeru neskladnosti blaga lahko v 30 dneh zahtevate kupnino

Ima pa potrošnik v primeru stvarne napake oziroma po novem neskladnosti blaga, ki se pokaže v manj kot 30 dneh po njegovi dobavi, t. i. pravico do zavrnitve. V tem času lahko odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo kupnine, ne da bi moral predhodno zahtevati popravilo blaga ali njegovo zamenjavo.

V dobro potrošnika se podaljšuje obdobje, v katerem velja zakonska domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, in sicer s šestih mesecev na eno leto.

Spremembe pri uveljavljanju garancije

Na področju garancije prinaša zakon pomembno novost. To bo mogoče odslej uveljavljati le pri garantu, ki je običajno proizvajalec izdelka, v primeru uvoženih izdelkov pa tudi uvoznik in distributer. Še naprej bo mogoče pravice iz naslova garancije uveljavljati tako pri proizvajalcu kot pri prodajalcu izdelka le še za tiste izdelke, ki so bili kupljeni pred današnjim dnem.

Skrajšuje se rok, v katerem mora garant odpraviti napake. Medtem ko je doslej veljal 45-dnevni rok za popravilo, je zdaj za 15 dni krajši. Ta rok se bo lahko podaljšal za 15 dni, če bo proizvajalec še pred iztekom prvotnega roka o tem obvestil potrošnika in mu hkrati navedel razloge za podaljšanje.

Prepoved dvoje kakovosti blaga in spremembe pri ponujanju popustov

Zakon prepoveduje dvojno kakovost blaga, torej vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima bistveno različno sestavo ali značilnosti. V nasprotnem primeru bo moral proizvajalec izdelek drugače označiti, sicer mu grozi od 5000 do 50.000 evrov globe.

Bolj jasno je opredeljena obveznost podjetij glede ponujanja popustov. Pri znižanju cen blaga bodo morala namreč označiti tako prejšnjo kot znižano ceno, pri čemer se za prejšnjo ceno šteje najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred znižanjem.

Prepovedano prikrito oglaševanje

Povsem na novo se ureja področje digitalnih vsebin in digitalnih storitev ter obveznih jamstev za njihovo skladnost, saj teh določb dozdajšnji zakon o varstvu potrošnikov ni imel. Novi zakon torej zajema tudi računalniške programe, različne zvočne in videodatoteke, aplikacije, digitalne igre, podatkovno gostovanje in podobno. Podjetje mora zagotavljati potrebne posodobitve, potrošnik pa ima, podobno kot pri prodaji blaga, na voljo jamčevalne zahtevke za vzpostavitev skladnosti.

Spletne tržnice morajo biti odslej bolj transparentne. Med drugim bodo morale potrošnikom zagotoviti informacije o parametrih za razvrstitev ponudb in o prilagoditvi cene na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev (npr. na podlagi oblikovanja profilov potrošnikov). Platforma bo morala tudi razkriti, ko bo višja razvrstitev izdelka posledica plačila prodajalca platformi, prepovedano bo torej prikrito oglaševanje.