Prava veselica ne mine brez bograča in langašev

LJUBLJANA – Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. Pokrajina je večinoma poljedelska, večji mesti sta Murska Sobota in Lendava. Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se vse do konca prve svetovne vojne ločeno politično, gospodarsko in kulturno razvijali ter bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske.


Prekmurje se je v marsičem razlikovalo od drugih slovenskih dežel. Tu so kmetje imeli zelo malo obdelovalne zemlje. Značilne so bile ozke in zelo dolge njive. Tu je nastal proletariat, ki je iskal delo celo na ozemlju današnje Madžarske.

Ljubljančani in številni turisti radi zaidejo na trg med Plečnikovimi arkadami in stolnico, kjer se vedno kaj dogaja. Ponudba je raznolika, tokrat je bila obarvana prekmursko. Zdaj že tradicionalno prireditev Prekmurje se predstavi je pripravil Balassijev inštitut, ki pri madžarskem veleposlaništvu skrbi za kulturo, dogodke in izmenjavo. Verjetno sta najbolj mamljivo ponudbo pripravila Helena Lörinc Horvat in njen mož Jože.


Doma sta iz Lendave, v pogovoru pa sta nas med drugim povabila, da si ogledamo tamkajšnji razgledni stolp Vinarium. Do zdaj ga je obiskalo že več kot 300.000 ljudi, ki so si z vrha ogledali okoliške kraje na vse štiri strani neba in prav toliko držav. Na njuni stojnici je dišalo po značilnih prekmurskih dobrotah. Helena je zgodaj zjutraj pred odhodom v Ljubljano spekla imenitno prekmursko gibanico, Jože pa je poskrbel za okusen bograč. Kot so povedali najzgodnejši obiskovalci prireditve Prekmurje se predstavi, je bil tako dober, da so ga mnogi vzeli s seboj za sobotno kosilo.

In kaj spada k bograču? Poleg vinske kapljice iz Lendavskih goric so k tej jedi, v kateri so najmanj tri vrste mesa, zelenjava in obvezno še krompir, tokrat ponudili perece, ki jih oblikujejo v krog ali pa jih pustijo kar ravne. »Nekaj je zelo pomembno,« je poudaril Jože Horvat, ko je z velike posode odkril pokrovko. »Pri kuhanju bograča ne smemo hiteti, saj se mora kuhati počasi, tako se bo tudi meso ustrezno zmehčalo.«


Za tiste, ki radi pojedo nekaj kar stoje in na hitro, je poskrbela družina Gal, ki je s seboj pripeljala prav poseben kotel, v katerem so najprej segreli olje. Nato so ocvrli skoraj nepoznano jed, Prekmurci pa jo imajo radi in jo gostoljubno ponudijo. Iz kvašenega testa so spretne ženske roke najprej oblikovale hlebčke, ki so nekoliko počivali, pokriti s prtom. Potem jih je gospodinja z rokami razvlekla in položila v razgreto olje. Ko so bili ocvrti, so jih premazali s česnom, dodali kislo smetano in nariban sir.

»Ne, ne, to niso palačinke, to so naši langaši ali langoši, kot pravimo jedi, ki so jo Ljubljančani z veseljem preizkusili. Lahko pripravimo še sladke langaše, poznamo pa tudi krompirjeve. Pomembno je le, da so ocvrti v olju,« smo še izvedeli pri Galovih. Že stoletja so Prekmurci ohranjali tradicijo priprave domačih dobrot, brez katerih v Prekmurju ne mine nobena prava veselica. Poleg langašev so to še gibanica, bograč, dödöli, retaši, zlevanka in pogače, ki so bile vedno cenjene in poznane jedi v Prekmurju in daleč naokoli.


Po vseh dobrih okusih so obiskovalci nazdravili z vini, ki so jih pridelali na turistični kmetiji in vinotoču Huzimec, ki je na obrobju Lendave, točneje v Dolgovaških Goricah. »Z domačije je zelo lep razgled na čudovito pokrajino,« je povedal hišni gospodar. »Ob jasnem vremenu pogled objame Pohorje, v daljavi pa oko uzre celo Boč. Ponujamo vam različne vrste vina iz ekološko pridelanega grozdja, domače dobrote, različne vrste sira po našem receptu in sveže pečen kruh iz krušne peči.«


Loreta in Ladislav Solarič iz Dobrovnika sta zaposlena kot učitelja, tokrat pa sta predstavila svoje rokodelske spretnosti. Loreta je pokazala čudovito okrašene medenjake ter lesene, ročno poslikane izdelke, v svojem ustvarjalnem stilu pa sta letos s seboj pripeljala leseno in poslikano novoletno jelko.​

Slavka Nerad iz Črenšovcev je samostojna podjetnica, ki je na svojo stojnico postavila vse, kar ustvarijo njene pridne roke. Svoje podjetje je poimenovala Ustvarjalna iskrica. »Pripravljam ustvarjalne delavnice, na katerih oblikujemo glino, izdelujem pa tudi unikatni nakit,« je povedala gospa Slavka.


»Omeniti moram še darilni program, in ker smo pred božično-novoletnimi prazniki, se še posebno veselim tega obdobja. Zadovoljna sem z odzivom kupcev, še posebno zaradi tega, ker sem se dokaj pozno začela ukvarjati z glino.«