Pravica do odklopa, zaposleni med dopustom niso na voljo delodajalcem
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je novembra lani uzakonilo pravico do odklopa s sprejemom novele zakona o delovnih razmerjih. »Uzakonjena pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela,« so sporočili z ministrstva, kjer so delodajalcem naročili, da morajo do 16. novembra 2024 sprejeti ustrezne ukrepe glede omenjene pravice, v nasprotnem primeru jih lahko doleti denarna kazen.
Z dopusta pod stresom
To pomeni, da delavec v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela ne bo na voljo delodajalcu. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se v praksi pogosto dogaja, da delavci odgovarjajo na sporočila, e-pošto in klice. »Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom. Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov ter posledično na duševno zdravje delavcev. Zato smo pravico do odklopa vpisali v zakon, ki delodajalcem nalaga, da morajo v sodelovanju z zaposlenimi sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa oziroma zagotoviti, da delavci ne bodo na voljo delodajalcu, kadar so na dopustu,« so sporočili.
Nenehna dosegljivost vpliva na zanemarjanje osebnih odnosov ter posledično na duševno zdravje delavcev.
Na ministrstvu ob tem navajajo primere iz drugih držav Evropske unije, kjer so konkretizirali pravico do odklopa. »Podjetje Volkswagen je recimo leta 2011 uvedlo politiko, po kateri 30 minut po koncu izmene izklopi svoje strežnike elektronske pošte in jih znova zažene 30 minut pred začetkom naslednje izmene. Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo Pošta na dopustu, ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti,« so sporočili z ministrstva in dodali, da je učinek take politike boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih ter prispeva k bolj zdravemu in produktivnemu delovnemu mestu.
