Pravne akrobacije na RTV: tako se zapleta s Pivčevo in Golobom

Mesec volilnih soočenj se je začel burno, kot še nikoli. Potem ko na prvo soočenje parlamentarnih strank na nacionalni televiziji niso povabili Roberta Goloba, predsednika Gibanja Svobode, ker po mnenju pravne službe niso parlamentarna stranka, predsednico stranke Naša dežela Aleksandro Pivec pa so uvrstili na soočenje parlamentarnih strank, so Golobovi napovedali tožbo zoper RTV, če ne bodo ugodili njihovi želji, da se jih na predvolilnih soočenjih obravnava kot parlamentarno stranko. Prepričani, da bi se jim moral priznati enak status kot stranki Naša Dežela se sklicujejo se na aktualna nepovezana poslanca Janjo Sluga in Jurija Lepa.

V Gibanju Svoboda opozarjajo na pravno diskriminacijo in pravijo, da primer jasno pove, da RTVS nima namena iskati interesa javnosti, ampak interes ene stranke in enega vodje. Po njihovi napovedi bodo bojkotirali vsa soočenja na RTVS, dokler njihovi zahtevi ne bo ugodeno.

Nacionalka je sicer prejšnji teden v pravnem mnenju zapisala, da »stranke Naša dežela ni mogoče šteti za parlamentarno stranko,« po pritožbi pa so se odločili drugače. Iz dopisa generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha izhaja, da se je RTVS za tak korak odločil, ker sta k Naši deželi prestopila Branko Simonovič in Ivan Hršak, ki sta trenutno poslanca poslanske skupine Desus ter da sta na prejšnjih parlamentarnih volitvah kandidirala na isti listi kot Aleksandra Pivec in drugi člani, ki so iz stranke prestopili v stranko Naša dežela.

Kdaj se bosta soočila Janša in Golob? Analitik meni, da ima SDS svojo taktiko

Pravne akrobacije, kot je ravnanje RTV označil profesor FDV Marko Milosavljević, bi lahko imele tudi velik vpliv na volilni izid. Pravnik Sašo Zagorc pa je na twitterju zapisal, da bi morali obe stranki obravnavati enako.»Bodisi sta Gibanje Svoboda in Naša Dežela obe parlamentarni stranki, bodisi nobena od njiju. Pravno je nemogoče koherentno opravičiti, da se eni ta status podeli, drugi pa ne.«

Na RTV so nam ob tem pojasnili, da je pravna pisarna RTV Slovenija na prošnjo odgovornih urednikov informativnih programov RTV Slovenija minuli četrtek pripravila kratko mnenje glede statusa treh strank oziroma predvolilnih koalicij Gibanja Svoboda, Naša dežela stranke dr. Aleksandre Pivec in Povežimo Slovenijo v volilnih soočenjih 2022. »V njem je zavzela stališče, da se Gibanja Svoboda in Naša dežela stranko dr. Aleksandre Pivec obravnavata kot neparlamentarni stranki, koalicija Povežimo Slovenijo pa kot parlamentarna. Na podlagi dejstva, da stranki Gibanje Svoboda in Naša dežela stranka dr. Aleksandre Pivec nista bili povabljeni na prvo televizijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank, sta obe stranki podali pritožbi v skladu z objavljenimi Pravili RTV Slovenija.«

V nadaljevanju so napisali, da je Naša dežela stranka dr. Aleksandre Pivec status parlamentarne stranke v pritožbi izkazovala predvsem z nasledstvom po delu stranke Desus, pregled vseh relevantnih pravnih virov, javno dostopnih podatkov in zlasti pretekle prakse RTV Slovenija pa je pokazal, da je bil zelo podoben primer že v letu 2014. »Ob tem naj poudarimo, da prvotno mnenje pravne pisarne RTV Slovenija ni obsegalo vrednotenja navedb prijavitelja Naše dežele stranke dr. Aleksandre Pivec, kot tudi ne pretekle prakse RTV Slovenija v podobnem primeru.  Ob tem dodatno pojasnjujemo, da je pregled pretekle prakse RTV Slovenija pokazal, da je bil Stranki Alenke Bratušek, prej Zavezništvu Alenke Bratušek, priznan status parlamentarne stranke na podlagi nasledstva dela stranke Pozitivna Slovenija in ne na podlagi obstoja poslanske skupine. Zgolj obstoj poslancev, ki so kandidirali na listi ene stranke, zdaj pa zastopajo drugo stranko, kakor tudi morebitni obstoj poslanske skupine v takem primeru, v skladu z relevantnimi pravnimi viri ne zadostuje za kvalifikacijo take druge stranke kot parlamentarne stranke.«

Ob tem v Stranki Alenke Bratušek opozarjajo, da so na RTV spregledali, da je imela stranka Zavezništvo leta 2014 poslansko skupino z 10 poslanci in je bila tudi dejansko zastopana v državnem zboru. »Se pravi, bili smo parlamentarna stranka. Kot vemo, Naša Dežela nima ne PS, niti kandidature ni vložila s podpisi treh poslancev. Gre za popolno zlorabo pravil RTV za določeno stranko in lažno navedbo glede naše stranke.«

V Delu še navajajo, da bi morali v primeru dvoma, katere stranke so parlamentarne, pridobiti pojasnilo predsednika državnega zbora in podatke iz centralnega registra. »Zakonodajno-pravna služba državnega zbora pa je že v mnenju iz leta 2008, upoštevaje odločbe ustavnega sodišča, ki je že večkrat presojalo to ureditev, navedla – drugače kot zdaj tolmači RTV Slovenija –, da po njihovem »zakonski pojem politična stranka, ki je zastopana v državnem zboru, pomeni tisto politično stranko, katere kandidatke oziroma kandidati so bili izvoljeni v državni zbor, ter njeno morebitno pravno naslednico.