Pravnik Teršek: Kazni, napisane po 5. 11., so nične

Pravnika Andraž Teršek in Rajko Pirnat menita, da gre pri neobjavi sklepov o podaljševanju zaprtja vzgojnih in izobraževalnih ustanov za hudo napako vlade. Teršek med drugim trdi, da so kazni, izrečene na temelju teh odlokov, od 5. novembra pravno nične.
 

---

Preberite tudi:

Šole ne bi smele biti zaprte, vlada mora ukrepati v treh dneh

---

Na odločitev se je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija odzval minister za zdravje Tomaž Gantar. Dejal je, da odločitve ustavnega sodišča še ne pozna, da pa so v vladi veliko govorili in razmišljali, da bi se učenci osnovnih šol s prilagojenim programom ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v šolo vrnili prvi, to je skupaj z učenci prvega triletja osnovne šole. »Vlada bo o tem zagotovo razpravljala. Glede na to, da smo imeli to že v načrtu, osebno s tem nimam težav,« je dejal. Med gostovanjem v 24ur zvečer pa je najprej izpostavil, da se vsaj on drži ukrepov, ker ve, da so potrebni in ni druge poti, da pridemo do normalnega življenja. »Če je ustavno sodišče ugotovilo nepravilnost v pravnih aktih, bodo pravniki poskrbeli, da se bodo odpravile in se bo upoštevalo stališče sodišča. V tem ne vidim težave. Ni to razlog, da se ne bi ustrezno držali ukrepov.« Dodal je, da ne gre za nespoštovanje prava s strani države, ampak za napačno pripravljene pravne dokumente.

Večje razsežnosti

Pirnat je za Pop TV dejal, da je zdaj najpomembnejše, da vlada napake odpravi, saj so ukrepi glede na situacijo potrebni. »Odločitev pomeni, da je odlok o prepovedi zbiranja v šolah veljal en teden, vsa podaljšanja pa so bila brez pravne podlage, saj niso bila objavljena. Hkrati pa to pomeni, da je tudi sklep ministrice o izvedbi šolanja na daljavo brez pravne veljave in se je šolanje na ta način tako izvajalo brez pravne podlage.«
 
Ustavni pravnik Teršek je na facebooku zapisal, da je ustavno sodišče sicer presojalo ustavnost sklepov iz naslova pouka, šol, otrok s posebnimi potrebami in učencev, a ima ta odločitev veliko večjo razsežnost, ker zadeva sklepe kot take, hkrati pa zadeva vse odloke, katerih veljavnost je bila podaljševana s temi sklepi.

»Vlada ima tri dni časa, da postopkovno in vsebinsko zagotovi veljavnost sklepov oziroma da jih pravno pravilno objavi ali sprejme nove odloke. Ker mora zagotoviti tudi veljavnost vseh odlokov! Če vlada tega ne stori, se bo nadaljevalo stanje, kot da sklepi ne bi bili sprejeti. In nadaljevalo se bo stanje, kot da odlokov, katerih veljavnost se je podaljševala s temi sklepi, ne bi bilo,« je pojasnil.

Lahko se zahteva vrnitev plačanih kazni

»To pomeni, da tudi vsi odloki, ki niso bili pravno pravilno podaljšani, ker so bili podaljšani s temi neobjavljenimi, zato protiustavnimi in pravno neobstoječimi ukrepi, ne veljajo, ker velja, kot da jih sploh ne bi bilo. To pomeni, da so tudi kazni, izrečene na temelju teh odlokov, od 5.11. pravno nične. Neplačanih ni treba plačati, za plačane se lahko zahteva vrnitev neobstoječega dolga. Itd. A ne razumite tega podatka napačno,« je še dodal in zapisal, da »takšnega primera tako enormne šlamastike, neodgovornosti, neznanja, nesposobnosti in oblastniškega napuha ne pomni«.



Po mnenju obeh pravnikov so možni odškodninski zahtevki za nazaj, saj je bilo to protipravno ravnanje. Po Terškovih besedah to za nazaj pomeni utemeljeno pravno podlago za vložitev kazenskih ovadb in za vlaganje odškodninskih tožb vseh ljudi, ki jih ti sklepi in odločba sodišča neposredno zadevajo. »To pa niso samo starši, otroci, učenci, učitelji in učenci s posebnimi potrebami. To so (ste) vsi državljani in državljanke RS, ki lahko utemeljeno dokažete, da vam je bila s tem povzročena škoda, ki jo je mogoče prepričljivo dokazati pred sodiščem.«

Načet ugled pravnega ravnanja države

Po Pirnatovih besedah se je težava zgodila pri ugledu pravnega ravnanja države. »Tukaj se najbolj jasno vidi, kako ta vlada dela s pravom, vlada odlokov, ki jih podaljšuje, ne objavlja ... Nihče ne ve, kaj velja, najhujši pa so interventni zakoni, ki jih vseskozi spreminjajo in so popolnoma nepregledni. Skratka odnos do prava je malomaren, neustrezen in povzroča brezpravje.« Tudi po njegovem mnenju ima težavo odlok, ki omejuje gibanje, saj je bil uveljavljen s sklepi, ki niso bili objavljeni v uradnem listu. »Veljal je en teden, od takrat naprej pa nobeno podaljšanje ni bilo pravno veljavno.«

Ustavno sodišče je v četrtek odločilo, da so sklepi vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec, s katerimi so podaljševali šolanje na daljavo, neveljavni. Vladi je dalo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem, sledi iz sklepa, objavljenega v uradnem listu. Če se bo vlada odločila, da šole ostajajo zaprte, pa bodo izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, je zapisano v delni odločbi in sklepu ustavnega sodišča.