STATUS QUO
Pravniki pri Židanu: Za prenehanje mandata Horvatha ni zadostne pravne podlage
Horvath je bil do aprila tudi direktor podjetja Minta.
Odpri galerijo
Dejan Židan, predsednik DZ. FOTO: Leon Vidic, Delo
LJUBLJANA – Pravni strokovnjaki so se na posvetu s predsednikom DZ Dejanom Židanom in z vodji poslanskih skupin precej poenotili o vprašanju prenehanja funkcije poslanca Ferenca Horvatha. Kot menijo, DZ trenutno nima zadostne pravne podlage, da bi začel ta postopek in ne bi istočasno obstajala velika verjetnost, da bi ustavno sodišče odločitev razveljavilo.
Profesor Janez Čebulj je v izjavi novinarjem pojasnil, da se bo DZ moral sam odločiti, kako bo ravnal v primeru mandata poslanca madžarske narodne skupnosti Horvatha. Pravni strokovnjaki so danes le povedali mnenja o tem, ali obstaja zakonska podlaga za postopek oz. prenehanje mandata ali ne. Tokrat so bili po njegovih navedbah praktično enotni. Kot menijo, DZ v tem trenutku nima zadostne podlage v katerem koli zakonu, da bi začel postopek o mandatu Horvatha oz. ugotovil, da mu je mandat prenehal.
Horvath je sicer predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila nezdružljivost njegovih funkcij. A pravniki ugotavljajo, da samoupravne narodne skupnosti glede na ustavni položaj ni mogoče enačiti z gospodarsko družbo, javnim zavodom ali javnopravno osebo oz. ni mogoče enačiti predsednikovanja narodni skupnosti z upravljavsko funkcijo v kakšni drugi instituciji.
Glede na to je težko uporabljati zakonodajo, ki takega specifičnega primera niti ne ureja, je poudaril Čebulj in spomnil na odločbo ustavnega sodišča, v kateri slednje opozarja, da je prenehanje mandata s strani DZ tako resen poseg v pasivno volilno pravico, da mora biti za to izrecna podlaga v zakonu. DZ pa bi do takšne podlage lahko prišel le s smiselnimi razlagami.
Horvath je bil do aprila tudi direktor podjetja Minta, a tega razloga za morebitno prenehanje mandata ni več, opozarjajo pravniki. »Izdati sklep o ugotovitvi o prenehanju mandata iz razloga, ki ga ni več, bi lahko bilo z ustavnega vidika precej sporno,« je pojasnil Čebulj.
Zakon o poslancih sicer določa, da poslancu preneha mandat, če v treh mesecih od nastopa ne odpravi nezdružljivosti. Ker Horvath ni več direktor podjetja Minta, zaradi procesne neurejenosti ni mogoče začeti niti postopka za odvzem mandata zaradi vodenja gospodarske družbe, je pojasnil tudi Rajko Pirnat. Nezdružljivost poslanske funkcije s funkcijo vodenja madžarske narodne skupnosti pa po njegovih navedbah ne obstaja. Kot je sklenil, nikakor ni mogoče svetovati uvedbe postopka, s katerim bi ugotovili, da Horvathu preneha mandat.
Na delovni posvet pri Židanu so bili na predlog poslanskih skupin povabljeni pravni strokovnjaki Janez Čebulj, Franc Grad, Igor Kaučič, Mirko Pečarič, Rajko Pirnat, Jurij Toplak in Saša Zagorc. Toplak se je opravičil, Zagorca pa po Židanovih besedah ni bilo s pojasnilom, da je svoje mnenje že javno povedal. Njegovo mnenje glede Horvathovega mandata je bilo sicer nekoliko drugačno od ocen pravnikov na današnjem posvetu. Ocenil je že, da bi DZ moral ugotoviti, da Horvath v treh mesecih po nastopu mandata ni prenehal opravljati pridobitne dejavnosti, ki je nezdružljiva s poslansko funkcijo, in se seznaniti, da mu je prenehal poslanski mandat. Tudi predsednik KPK Boris Štefanec meni, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje mandata omenjenemu poslancu.
Predsednik DZ Židan pa je po posvetu s pravnimi strokovnjaki poudaril, da je v primeru poslanca Horvatha enotno mnenje, da je treba biti pri odločanju o morebitnem odvzemu poslanske funkcije previden. Poslanci so neposredno izvoljeni in po ustavni odločbi iz leta 2015 ni vseh pogojev za odvzem, je pojasnil. »Vseh pet navzočih strokovnjakov nam je svetovalo izjemno previdnost pri kakršnem koli odločanju,« je opozoril.
Glede na današnji sestanek se s Horvathovo funkcijo verjetno ne bo nič zgodilo, čeprav so stališča poslanskih skupin o tem neenotna. Vodji poslanskih skupin Levica Matej T. Vatovec in NSi Jožef Horvat sta že pred današnjim srečanjem s pravnimi strokovnjaki ponovila stališča, da bi moral poslancu Horvathu prenehati mandat. Če se to ne bo zgodilo, opozarjata na vprašanje, ali utegne še kakšen poslanec ravnati podobno. V preteklosti so se namreč številni že odrekli svojim funkcijam v podjetjih ali samostojni dejavnosti. Tako za NSi kot za Levico je namreč vprašanje nezdružljivosti funkcij nedvoumno.
Če se bo DZ odločil, da ne bo ničesar storil, se bo po mnenju Vatovca »samokastriral«, saj je tisti, ki ima pristojnost, da te zadeve ugotavlja. Če mandatno-volilna komisija DZ točke o Horvathovem mandatu ne bo imela na dnevnem redu, bodo v Levici ponovno poskusili s predlogom za razširitev dnevnega reda, je napovedal.
Tudi Horvat je dejal, da je odločanje o prenehanju mandata v pristojnosti DZ in poslanci najpodrobneje proučijo prav zakon o poslancih. Vodja poslancev SMC Igor Zorčič pa se je strinjal, da je DZ pri ugotavljanju nezdružljivosti funkcij Horvatha zamudil, prav tako pa po njegovih navedbah KPK.
Židan je sicer pojasnil, da so danes navzoči strokovnjaki sprejeli njegovo vabilo, da sodelujejo pri spreminjanju zakona o poslancih. Slednji neposredno naslavlja ustavo in nekatera področja je treba urejati zelo previdno, da bodo usklajena z ustavo, je povedal.
Profesor Janez Čebulj je v izjavi novinarjem pojasnil, da se bo DZ moral sam odločiti, kako bo ravnal v primeru mandata poslanca madžarske narodne skupnosti Horvatha. Pravni strokovnjaki so danes le povedali mnenja o tem, ali obstaja zakonska podlaga za postopek oz. prenehanje mandata ali ne. Tokrat so bili po njegovih navedbah praktično enotni. Kot menijo, DZ v tem trenutku nima zadostne podlage v katerem koli zakonu, da bi začel postopek o mandatu Horvatha oz. ugotovil, da mu je mandat prenehal.
Ni mogoče enačiti
Horvath je sicer predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila nezdružljivost njegovih funkcij. A pravniki ugotavljajo, da samoupravne narodne skupnosti glede na ustavni položaj ni mogoče enačiti z gospodarsko družbo, javnim zavodom ali javnopravno osebo oz. ni mogoče enačiti predsednikovanja narodni skupnosti z upravljavsko funkcijo v kakšni drugi instituciji.
Glede na to je težko uporabljati zakonodajo, ki takega specifičnega primera niti ne ureja, je poudaril Čebulj in spomnil na odločbo ustavnega sodišča, v kateri slednje opozarja, da je prenehanje mandata s strani DZ tako resen poseg v pasivno volilno pravico, da mora biti za to izrecna podlaga v zakonu. DZ pa bi do takšne podlage lahko prišel le s smiselnimi razlagami.
Ustavno sporno
Horvath je bil do aprila tudi direktor podjetja Minta, a tega razloga za morebitno prenehanje mandata ni več, opozarjajo pravniki. »Izdati sklep o ugotovitvi o prenehanju mandata iz razloga, ki ga ni več, bi lahko bilo z ustavnega vidika precej sporno,« je pojasnil Čebulj.
Zakon o poslancih sicer določa, da poslancu preneha mandat, če v treh mesecih od nastopa ne odpravi nezdružljivosti. Ker Horvath ni več direktor podjetja Minta, zaradi procesne neurejenosti ni mogoče začeti niti postopka za odvzem mandata zaradi vodenja gospodarske družbe, je pojasnil tudi Rajko Pirnat. Nezdružljivost poslanske funkcije s funkcijo vodenja madžarske narodne skupnosti pa po njegovih navedbah ne obstaja. Kot je sklenil, nikakor ni mogoče svetovati uvedbe postopka, s katerim bi ugotovili, da Horvathu preneha mandat.
Eno mnenje drugačno
Na delovni posvet pri Židanu so bili na predlog poslanskih skupin povabljeni pravni strokovnjaki Janez Čebulj, Franc Grad, Igor Kaučič, Mirko Pečarič, Rajko Pirnat, Jurij Toplak in Saša Zagorc. Toplak se je opravičil, Zagorca pa po Židanovih besedah ni bilo s pojasnilom, da je svoje mnenje že javno povedal. Njegovo mnenje glede Horvathovega mandata je bilo sicer nekoliko drugačno od ocen pravnikov na današnjem posvetu. Ocenil je že, da bi DZ moral ugotoviti, da Horvath v treh mesecih po nastopu mandata ni prenehal opravljati pridobitne dejavnosti, ki je nezdružljiva s poslansko funkcijo, in se seznaniti, da mu je prenehal poslanski mandat. Tudi predsednik KPK Boris Štefanec meni, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje mandata omenjenemu poslancu.
Predsednik DZ Židan pa je po posvetu s pravnimi strokovnjaki poudaril, da je v primeru poslanca Horvatha enotno mnenje, da je treba biti pri odločanju o morebitnem odvzemu poslanske funkcije previden. Poslanci so neposredno izvoljeni in po ustavni odločbi iz leta 2015 ni vseh pogojev za odvzem, je pojasnil. »Vseh pet navzočih strokovnjakov nam je svetovalo izjemno previdnost pri kakršnem koli odločanju,« je opozoril.
Zgodilo se verjetno ne bo nič
Glede na današnji sestanek se s Horvathovo funkcijo verjetno ne bo nič zgodilo, čeprav so stališča poslanskih skupin o tem neenotna. Vodji poslanskih skupin Levica Matej T. Vatovec in NSi Jožef Horvat sta že pred današnjim srečanjem s pravnimi strokovnjaki ponovila stališča, da bi moral poslancu Horvathu prenehati mandat. Če se to ne bo zgodilo, opozarjata na vprašanje, ali utegne še kakšen poslanec ravnati podobno. V preteklosti so se namreč številni že odrekli svojim funkcijam v podjetjih ali samostojni dejavnosti. Tako za NSi kot za Levico je namreč vprašanje nezdružljivosti funkcij nedvoumno.
Če se bo DZ odločil, da ne bo ničesar storil, se bo po mnenju Vatovca »samokastriral«, saj je tisti, ki ima pristojnost, da te zadeve ugotavlja. Če mandatno-volilna komisija DZ točke o Horvathovem mandatu ne bo imela na dnevnem redu, bodo v Levici ponovno poskusili s predlogom za razširitev dnevnega reda, je napovedal.
Zamujena priložnost
Tudi Horvat je dejal, da je odločanje o prenehanju mandata v pristojnosti DZ in poslanci najpodrobneje proučijo prav zakon o poslancih. Vodja poslancev SMC Igor Zorčič pa se je strinjal, da je DZ pri ugotavljanju nezdružljivosti funkcij Horvatha zamudil, prav tako pa po njegovih navedbah KPK.
Židan je sicer pojasnil, da so danes navzoči strokovnjaki sprejeli njegovo vabilo, da sodelujejo pri spreminjanju zakona o poslancih. Slednji neposredno naslavlja ustavo in nekatera področja je treba urejati zelo previdno, da bodo usklajena z ustavo, je povedal.
