»Prazni šarmer« Nemec izrazito »nepahorjanski«

LJUBLJANA – Volivci so na nedeljskih evropskih volitvah pokazali ogledalo ne le kandidatom za evropske poslance, temveč pa tudi njihovim strankam. Kakšne spremembe so mogoče zato v notranjem političnem prostoru? Pogovarjali smo se s profesorjem z ljubljanske filozofske fakultete in poznavalcem slovenske politike Gorazdom Kovačičem ter z ekonomistom in s političnim analitikom Matejem Lahovnikom.

Zmagovalka letošnjih volitev je s 53.573 preferenčnimi glasovi Tanja Fajon, ki je v seštevku glasov prehitela Romano Tomc in Milana Zvera. Strankarski kolega Fajonove Milan Brglez je s preferenčnimi glasovi preskočil drugega na listi Matjaža Nemca, ki se je z eno nogo že videl Evropskem parlamentu. Kako razočaran je lahko Matjaž Nemec, ko pa ga je prehitel Milan Brglez, ki se je stranki pridružil šele pred kratkim?

Gorazd Kovačič: »Presenečenje med izvoljenimi poslanci je predvsem Milan Brglez, ki ga stranka ni postavila v ospredje. Ljudje so mu dali veliko preferenčnih glasov, ker so ga prek njegovega vodenja državnega zbora prepoznali kot zmernega, dostojanstvenega in intelektualno širokega politika. Temu profilu so dali prednost pred vsebinsko praznim šarmiranjem Matjaža Nemca.«

Matej Lahovnik: »SD si je utrdila položaj na levem delu političnega prostora in je nesporna zmagovalka po zaslugi Tanje Fajon in Milana Brgleza. Razočaranje sta Matjaž Nemec in Dominika Švarc Pipan, ki sta dobila manj preferenčnih glasov, kot so jima jih pripisovali analitiki in kot sta jih morda tudi sama pričakovala. Brglez in Fajonova sta se izkazala kot mogoča kandidata za prevzem stranke in tako tudi predsedniku SD ne nazadnje ustreza, da bosta 'parkirana' v Bruslju. Nemcu je spodletelo, ker je kot nekdanji Pahorjev tajnik ravnal izrazito nepahorjansko, ko je radikaliziral svoja politična stališča. Namesto da bi poskušal biti povezovalen in strpen, je bil v nekaterih izjavah do sosednjih držav izrazito radikalen. Histerično se je odzival na politične dogodke, kar se za predsednika odbora za zunanjo politiko ni pričakovalo. Pozabil je biti pahorjanski, volivci pa so mu s tem sporočili, da ne mora računati na njihovo podporo. Zamudil je veliko priložnost, da bi postal evropski poslanec.«