Praznik kakijev pritegnil več tisoč obiskovalcev: uvoženega je vse manj (FOTO)

Danes mnogi kaki, ki izvira iz Kitajske in mu pravijo tudi zlato jabolko ali sadež bogov, povezujejo s Strunjanom in njegovim novembrskim praznikom. Nič novega, saj je že dobri dve desetletji znano, da je v tej dolini in njeni okolici skoraj tretjina vseh nasadov kakija pri nas, pa tudi drugje v Sloveniji ga sadijo vse raje.

To še zlasti velja za sorto tipo, ki je najprimernejša za notranjost Slovenije, od koder je tudi največ obiskovalcev strunjanskega festivala.

Zanimanje za slaščice je bilo izjemno.

Emilija Pavlič prisega na zdrave domače jedi.

Ne škropimo

Kmetija Gramona iz Seče je ponujala 100-odstotno naravne smutije samo iz kakija ali pa z dodatkom gozdnih sadežev in kakava.

Tako kljub nepoznavanju in mišljenju, da uspeva le v toplejših legah, ta sadež počasi prodira še drugam, kjer kot nezahtevna sadna vrsta bogati vse več domačih vrtov. Res pa je tudi, da so v notranjosti zime vse bolj mile. Sadjarji pravijo, da je za njegovo rast najbolje najti prisojno in brezvetrno lego, da mu je toplo. Za sadiko je treba izkopati okoli 50 cm globoko jamo, na dno potresti hlevski gnoj, čez dodati še malo zemlje, da korenine sadike niso v stiku z njim. Nato zasujemo korenine, a ne čez mesto cepitve. Morda bo že prihodnje leto zrasel kakšen sadež, vsekakor pa za polno plodnost potrebuje nekaj let. Gnoji se vsako leto spomladi, obrezovalni rez pa izvajamo, ko odrastejo prvi listki.

Kaki ne potrebuje nobenega škropljenja. Ne mara kisle zemlje, prenese pa temperature do minus 10, za krajše obdobje celo minus 15 stopinj Celzija. Sicer pa ga je v takih primerih smiselno zaščititi. V Sloveniji ga največ pridelamo na Goriškem, Vipavskem in seveda v Strunjanu.

Gianfranco Giassi: »Pri nas je pridelek kar v redu, sploh glede na pozebo in kasnejšo sušo.«

Dekleta iz Kranja so povedala, da bodo zlata jabolka verjetno pojedle že na poti domov.

Eden tamkajšnjih večjih pridelovalcev Gianfranco Giassi, ki je tudi eden od organizatorjev praznika Turističnega društva Solinar Strunjan, je z letošnjo letino zadovoljen in pravi: »Pri nas je pridelek kar v redu, sploh glede na pozebo in kasnejšo sušo. Odvisno od lege ga imajo nekateri več, drugi manj, a je rodil podobno kot lani. Sadovnjakov ne širimo toliko kot pred leti, saj jih je drugod, tudi na Hrvaškem, vse več. Prodaja nas pa ne skrbi, saj je strunjanski kaki najboljši!«

Šel je za med.

Tudi ogled solin

Ob sardelicah, ombolu, pečenicah in drugih jedeh je ekipa gostilne Karjola iz Marezig ponudila tudi domači kruh s kakijem.

Ob tem ne skriva zadovoljstva, da jim v Strunjanu v dogajanje okoli praznika, njegovo organizacijo in spremljajoče dogodke uspeva pritegniti vse več mladih. Praznik kakijev predvsem ljudem z drugih koncev Slovenije ponuja ugoden nakup svežih sadežev, pospešuje njihovo prodajo in spodbuja k odkrivanju številnih možnosti uporabe v kulinariki. Domačini so bili tako na stojnicah nedavnega tridnevnega praznika še zlasti veseli, da so lahko zvedavim obiskovalcem povedali vse o tem sadežu, predvsem pa o njegovih zdravilnih močeh. Tradicionalno je pritegnil na tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije in letos je bil že 21.

Domačini v Strunjanu ob tem vrsto let opozarjajo na zlorabe. Marsikje se uvožen in manj kakovosten kaki prodaja kot strunjanski. Tega je zdaj manj, a se ob nakupu velja prepričati, od kod prihaja. Sicer pa so večji strunjanski pridelovalci člani Kmetijske zadruge Agraria, ki posreduje kakije nekaterim trgovskim verigam, tako domač sadeži pridejo do tistih, ki jih res cenijo. Pri proizvajalcih se ponuja za od približno 10 evrov za zabojček naprej. V sklopu prireditve je bilo mogoče okusiti v kulinarične dobrote predelane strunjanske sadeže in značilne primorske jedi, ki jih vsebujejo. Organizator je pripravil tudi vodene oglede čudovitih strunjanskih solin, strokovne delavnice o pridelavi in uporabi kakijev, umetniško razstavo slik, tekmovanje za največji strunjanski kaki in pester kulturno-zabavni program.

Pita in marmelada

Bogat je z vitamini, minerali, antioksidanti, vlakninami in še s čim, zato ga pogosteje vključimo v jedilnik.

Kmetija Gramona iz Seče, ki se ukvarja z oljkarstvom in sadjarstvom, je ponujala 100-odstotno naravne ekološke posladke oziroma smutije iz kakija. Predstavili so navadnega ali pa takšnega z dodatkom gozdnih sadežev in s kakavom brez sladkorja. Sara Kljun iz izolske slaščičarne Dora je ob ponudbi kakijevih krostat in drugih slaščic pekla palačinke s kakijevo marmelado. Manjkala ni ugledna istrska kuharica Emilija Pavlič, ki se je posvetila tudi skrbi za prehrano mladih.

»Če ne bo zdrave mladine, ne bo pokojnine. Generacije mladih smo poslali po poti, ki ni dobra, po poti potrošništva, instant hrane in sladkih napitkov. Otroci so žrtve naših napak in prizadevam si povedati svetu, da moramo spremeniti prehrano. Hrana je vse bolj procesirana. Zato na pazniku kakijev predstavljam pripravo kakijeve pite in marmelado iz nešpelj,« je povedala.

Za gostinsko ponudbo je skrbela kuhinja gostilne Karjola iz Marezig pod taktirko Patrika Babiča. Postregli so s pečenicami, sardelicami, ombolom in kakijevo krostato, kakijevim sladoledom in celo kakijevim kruhom. »Pri vseh jedeh, tudi pri sardelicah in Martinovi pojedini, so tisti, ki so to želeli, dobili tudi našo domačo kakijevo omako,« je povedal.