GASILSTVO NA SLOVENSKEM
Praznik veselja in ponosa: preberite, kaj je gasilcem sporočil Šarec
Praznovali so 150-letnico organiziranega gasilstva na Slovenskem.
Odpri galerijo
METLIKA – Predsednik vlade Marjan Šarec je 150-letnico organiziranega gasilstva na Slovenskem, ki so jo z osrednjo slovesnostjo in gasilskim mimohodom nekaj več kot 3300 udeležencev popoldne obeležili v Metliki, označil za praznik veselja in ponosa. Slovenskim gasilcem se je v imenu države in državljanov zahvalil za pomoč pri odpravljanju številnih nevšečnosti.
Šarec je v slavnostnem govoru opozoril, da je Gasilska zveza Slovenije največja humanitarna organizacija v državi, gasilci pa so najmočnejša vojska za boj proti vsem nevšečnostim, s katerimi se ubadajo državljani in katerih si pred 150 leti niso mogli zamisliti.
»Biti gasilec je čast in odgovornost,« hkrati pa to pomeni biti pripravljen delati za sočloveka in svojo državo. »Ko vsi drugi obupajo, odidejo ali se ustrašijo, takrat ostaja gasilec, ki se ne vpraša, koliko časa bo na intervenciji, takrat ko zmrzujejo cevi ali ko je peklenska poletna vročina.«
»Nič ne more nadomestiti veselja, ko reši gasilec življenje ali premoženje. Nič ne more nadomestiti tudi žalosti ob prometnih nesrečah ali tedaj, ko pogori domačija, za katero je družina garala vse svoje življenje, na koncu pa na pogorišču ne ostane ničesar več. Takrat gasilec tudi tolaži, takrat je gasilec tudi sočuten in takrat ve, kaj pomeni človeško trpljenje.«
Biti gasilec je čast in odgovornost.
Šarec je v slavnostnem govoru opozoril, da je Gasilska zveza Slovenije največja humanitarna organizacija v državi, gasilci pa so najmočnejša vojska za boj proti vsem nevšečnostim, s katerimi se ubadajo državljani in katerih si pred 150 leti niso mogli zamisliti.
»Biti gasilec je čast in odgovornost,« hkrati pa to pomeni biti pripravljen delati za sočloveka in svojo državo. »Ko vsi drugi obupajo, odidejo ali se ustrašijo, takrat ostaja gasilec, ki se ne vpraša, koliko časa bo na intervenciji, takrat ko zmrzujejo cevi ali ko je peklenska poletna vročina.«
»Nič ne more nadomestiti veselja, ko reši gasilec življenje ali premoženje. Nič ne more nadomestiti tudi žalosti ob prometnih nesrečah ali tedaj, ko pogori domačija, za katero je družina garala vse svoje življenje, na koncu pa na pogorišču ne ostane ničesar več. Takrat gasilec tudi tolaži, takrat je gasilec tudi sočuten in takrat ve, kaj pomeni človeško trpljenje.«